Dele? muslimanov v posameznih evropskih dr?avah
Na podlagi podatkov iz italijanske revije Limes (?tev. 1/2018), ki se ?teje za neuradno glasilo
italijanskega zunanjega ministrstva, bomo v nadaljevanju prikazali dele? muslimanov v posameznih
evropskih dr?avah, izra?en v odstotkih od skupnega ?tevila prebivalstva, in to za leto 2016 ter
napovedi za leto 2050, lo?eno za primer srednjega in mo?nega toka migracij.
Pritisk ekonomskih muslimanskih migrantov (?tevilo beguncev v njem s pravico do azila je namre?
neznatno) je najbolj mo?an na razvito Zahodno Evropo. Vzhodne evropske dr?ave jim o?itno
ekonomsko niso zanimive in poleg tega jim zapirajo vrata, imajo pa nekaj staroselskih muslimanov
(Tatari idr.). Manjkajo?o delovno silo pa nadome??ajo z migranti iz Ukrajine, Belorusije ipd., ki se z
lahkoto integrirajo v dru?bo. Tudi Slovenija in Hrva?ka nista ciljni dr?avi. Dele? muslimanov se v njiju
nana?a predvsem na priseljene muslimanske staroselce iz Balkana, ki pa so se integrirali in sprejeli
evropske kulturne navade (sekularizacija, monogamna dru?ina, na?in obla?enja idr.). V primeru
Bolgarije in Cipra pa gre tudi v glavnem za muslimanske staroselce. Ostale balkanske dr?ave kot
Kosovo in Albanija, kjer so muslimani v veliki ve?ini, ter Bosna z okrog 50% muslimanskega
prebivalstva in Makedonija z okrog 30%, niso bile zajete v tabelo in tudi niso ciljne dr?ave
novodobnih migracij. Predpostavke, na katerih so bile narejene projekcije za leto 2050, sicer v reviji
niso bile izrecno navedene, vendar se je dalo razumeti, da so bili upo?tevani dosedanji in pri?akovani
trendi migracij, stopnja padanja rodnosti v posameznih evropskih dr?avah, stopnja njihove
gospodarske rasti in potreb po delovni sili.
Pri?akovan razplet migrantske krize in njegove neznanke
Kot prvo pritisk migrantov na staro celino ne bo popustil. Izzvala ga je namre? tudi sama Evropa z
demografskim izumiranjem lastnih narodov in s svojo moralno dekadenco. Rodnost je namre? v
nekaterih dr?avah mo?no padla pod raven 2,1 otroka na ?ensko, ki ?e zagotavlja stabilno stanje
prebivalstva (npr. Slovenija 1,5, Nem?ija 1,3, Italija 1,2, Gr?ija in ?panija celo 1,1 itn.). ?e tega
negativnega trenda ne bomo sposobni zaustaviti in obrniti navzgor, potem bi se predvsem v razviti
Zahodni Evropi v roku enega stoletja lahko zgodilo najhuj?e, to je velika nadomestitev sedanjega
evropskega prebivalstva in evropske kulture z drugimi ljudstvi in kulturami. Strah pred tem
scenarijem ni povsem pretiran, saj je nem?ka vlada nedavno tega skru?eno priznala, da ni ve? v stanju
zaustaviti upadanje ?tevila nem?kega prebivalstva. Pritisk migracij so pospe?ili tudi voja?ki spopadi v
muslimanskem svetu ter rev??ina in brezizhodnost nerazvitega sveta. Kon?no smo tudi podpisali
vrsto konvencij in deklaracij, s katerimi se je Evropa, med ostalim, tudi obvezala, da bo na svojem
ozemlju naseljevala muslimane in skrbela za ohranjanje njihove identitete ter celo enakopravno
obravnavala begunce in ekonomske migrante. Kot so bile to Strasbour?ka deklaracija (1975),
Barcelonska deklaracija (1995), Marake?ka deklaracija (2018) idr. Zato se nimamo pravice prito?evati,
da se muslimani ne integrirajo v novo okolje in tako nastajata dve vzporedni dru?bi, vsaka s svojimi
kulturnimi izbirami in s svojo zakonodajo. Smo pa? v na?i odvisnosti od arabske nafte in kapitala ter v
zainteresiranosti za bli?nje arabske trge trenutno klecnili pred muslimanskim svetom. V ozadju pa je
tudi nedavna eksplozija rodnosti muslimanskega prebivalstva, ki se je po podatkih ameri?kega centra
PEW v nekaj zadnjih desetletjih podvojilo, ter bi se naj do leta 2050 pove?alo za novih 75%. Kar vse je
voda na mlin radikalnega islama, ki je obseden z idejo o islamizaciji Evrope, in ta migracijska gibanja
finan?no in logisti?no podpira. Tabela opozarja tudi na okoli??ino, da se namre? jutri izrisujeta dve
Evropi in sicer razvita Zahodna, s pospe?eno stopnjo islamizacije in z njenimi spremljajo?imi
konfliktnimi situacijami, ter Vzhodna, ki na to ne pristaja. Kar odpira mnoga resna vpra?anja, za
katera nimamo pravih odgovorov.
Vendar je kljub navedenim zaskrbljujo?im dejstvom v zvezi z usodo Evrope v zraku ?e veliko neznank.
Npr. v ?tevilnih dr?avah nastajajo mo?na identitetna in suverenitetna gibanja, ki nasprotujejo
nenadzorovanim migracijam, ter bi se lahko nekatera, kot npr. Salvini v Italiji in Le Penova v Franciji, v
kratkem dokopala do oblasti. Tudi sicer se odpor do islamizacije Evrope ?iri po stari celini ter je ?e
leta 2013 britanska ustanova Chatbam House ugotavljala, da se je npr. v Gr?iji, Italiji, Mad?arski in
Poljski od 65 do 72% ljudi izreklo proti muslimanskim migracijam, v ?paniji 50%, v drugih dr?avah pa
pod 50%. V nekaterih spet (Mad?arska, Poljska, Rusija idr.) se na?rtujejo in tudi ?e sprejemajo ukrepi
za pove?anje rodnosti. Zganila se je tudi Slovenija ter je sedanja vlada pod pritiskom javnosti pred
kratkim dala na mizo nekaj predlogov za pove?anje materialne pomo?i velikim dru?inam. Celo
predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je ob burnih protestih evropske levice
napovedala ustanovitev resorja za za??ito evropskega na?ina ?ivljenja, ki naj bi pokrival tudi
podro?je demografije. Kar pa bo te?avna in dolgotrajna naloga, saj je namre? po podatkih stroke
potrebnih okrog 8o let, da se npr. rodnost dvigne z 1,3 otroka na ?ensko na 2,1. Navedene projekcije
za leto 2050 postavljajo pod vpra?aj tudi podatki, da se z ve?anjem standarda rodnost muslimanskih
?ensk zni?uje ?e v gospodarsko razvitih arabskih dr?avah kot tudi pri tistih, ki se naseljujejo v Evropi,
ter bi se naj v obdobju 1990-2015 po nekaterih ocenah zmanj?ala s 4,3 na 2,9 otrok na ?ensko. Zato
nekateri analitiki ocenjujejo, da muslimani v Evropi ne bodo mogli postati ve?inski del prebivalstva.
Zloslutno in nevarno islamofobijo pod?iga tudi na Zahodu raz?irjeno mnenje, da gre pri priseljencih za
neko medsebojno povezano in organizirano vseislamsko skupnost. Kar pa ne dr?i, kajti v resnici gre
pri tem za pripadnike najrazli?nej?ih narodov in plemen z obse?nega muslimanskega prostora od
Indonezije sem preko Srednje Azije, Bli?njega vzhoda ter Severne in Podsaharske Afrike, ki po
opustitvi klasi?ne arab??ine, v kateri je bil napisan Koran, govorijo razli?ne in v ni?emer sorodne
jezike ter pripadajo najrazli?nej?im kulturam. Zato mi je blizu izjava dr. Antona Stresa (Reporter, 24.
12. 2018), da so v Evropi mo?ne duhovne sile, ki se ne bodo pustile povoziti...in odvzeti svoje
identitete.
Koper, 22. 12. 2019 Milan Gregori?