builderall

TIGR

Vkljub veli?astni zgodbi primorskega protifa?isti?nega uporni?tva je TIGR in druge primorske domoljube med vojno in po njej do?akala bridka usoda, o ?emer pa se dolgega pol stoletja ni smelo govoriti. Komunisti?no vodstvo NOB-ja je namre? TIGR, kljub njegovemu s krvjo izpri?anemu domoljubju, obravnavalo kot politi?no nazadnja?ko, me??ansko teroristi?no organizacijo in v njegovem vodstvu videlo agente tujih, imperialisti?nih obve??evalnih slu?b. Zato tudi TIGR-a ni povabilo v NOB, pa? pa je posameznike sprejemalo, organizacijo pa uni?ilo, med ostalim tudi z zahrbtnimi likvidacijami vodilnih Tigrovcev. Vendar je bilo ob osamosvojitvi Slovenije spomladi l994 ustanovljeno Dru?tvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske (v nadaljevanju dru?tvo), ki se pod taktirko njegovih ustanoviteljev (Karlo Kocjan?i?, Ciril Pelicon, Nadja Maganja, Evstahij Pregelj idr.) ni omejilo zgolj na odkrivanja juna?ke tigrovske zgodbe pod fa?izmom, ampak je za?elo pogumno kopati tudi po zamol?ani bridki usodi Tigrovcev med vojno in po njej. In to kljub pritiskom in protestom partije, bor?evske organizacije ter njunih ?lanov, ki so mno?i?no vstopili v dru?tvo, ker je v njem ?e zgodaj ustvarjalo konfliktne situacije.


Naj najprej spomnim, da je bil ?e ob pripravah na ustanovitev dru?tva izvr?en silovit, ?eprav neuspe?en pritisk s strani koprske bor?evske organizacije, da bi se naj namre? TIGR organiziral kot sekcija znotraj nje. Vendar ustanovitelji se niso vdali in so ?lo svojo pot. Pritiski so se nadaljevali tudi na tigrovskih sre?anjih in proslavah, ko je po osamosvojitvi odneslo pokrov zatohlega enoumja in ko so na navedenih shodih pred veliko mno?ico ljudi padale bridke besede o odnosu partije in vodstva NOB do Tigrovcev in drugih primorskih domoljubov(padalcev, ?edrmacev idr.).V dru?tvo je namre? ob ustanovitvi vstopila tudi mno?ica borcev in ljudi blizu partije, ki so postopoma prevzemali vodilne polo?aje, izvajali notranje pritiske ter danes povsem obvladujejo dru?tvo na lokalni in vi?ji ravni. ?e na ustanovnem ob?nem zboru v Postojni (1994) so npr. napadli pre?ivelega Tigrovca Alojza Zidarja, ko je poo?ital partiji trpin?enje in celo likvidacije Tigrovcev med vojno in po njej. To se je potem ponovilo tudi v Kopru v drugi polovici 90-tih let, ko je zgodovinarka dr. Miroslava Cen?i? tudi na?ela temo zahrbtne medvojne likvidacije vodilnih Tigrovcev s strani Udbe in jo je skupina borcev uti?ala z gro?njo kolektivnega odhoda iz dvorane. Podoben napad je do?ivela tudi dr. Tatjana Rejec, soproga politi?nega vodje TIGR-a Alberta Rejca, ko je pribli?no v istem ?asu na tigrovskem shodu v Ljubljani za?ela nizati prepri?ljive dokaze o navedenih pobojih vodilnih Tigrovcev (Ferda Kravanje, Maksa Rejca in Antona Majnika). Tudi na ob?nih zborih dru?tva (Se?ana, Vipava idr.) so levo usmerjeni predsedujo?i velikodu?no dopu??ali, da so posamezni prenapeti ?lani bor?evske organizacije udrihali po Jan?i, Peterletu, Rodetu ipd., kar je izzvalo protesta prisotnih in prve izstope ?lanov pomladne opcije . Ustanovitelji dru?tva so sicer posku?ali vzdr?evati ravnote?je med obema opcijama, vendar, kot bomo videli v nadaljevanju, z veliko te?avo in neuspe?no, saj je dru?tvo vse bolj drselo v levo. Na nekem sre?anju v zvezi s tem dogajanjem na Repentaboru, ob prisotnosti Karla Kocjan?i?a, Nadje Maganja in pisca te knjige, smo zaskrbljeno ugotavljali, da postaja leva opcija v dru?tvu dominantna, in da se iz tega ne more roditi ni? dobrega. Saj levica nima interesa kopati po lastni nesnagi in bo tako v dru?tvu zavladalo enoumje.


V letih 2005-2007 je sledila skoraj hkratna smrt treh navedenih ustanoviteljev dru?tva, kar je ?e bolj pospe?ilo prevlado levice, slabo po?utje ?lanov pomladne opcije in njihove izstope iz dru?tva. Med njimi sem bil tudi sam ter sem v Primorskem Rodoljubu (?t.3) ?e leta 2000 opozoril, da moramo ohraniti pluralnost dru?tva in prepre?iti, da bi se ga kdo polastil, ker bi se v tem primeru vanj naselilo enoumje. In ?e kdo slu?ajno to na?rtuje, potem pripravlja njegov pogreb. Pa naj se tega zaveda ali ne. Leta 2013 pa sem prav tako v rodoljubu (?t.79) resignirano zapisal, da se zaradi skomin bor?evske organizacije, da bi polo?ila roke na TIGR, odpira vpra?anje, ali bo Dru?tvi TIGR ?e TIGR ali pa bo postalo zgolj podru?nica neke druge centrale. Po vseh teh dogodkih je bilo v dru?tvu vse manj nastopov, ki bi vznemirjali javnost z odkrivanjem bridke usode Tigrovcev pod komunizmom. Kriti?ni govorci na shodih so utihnili. Zamenjali so jih pravi ljudje, kot npr. leta l915 Zoran Jankovi? na shodu pred Univerzo v Ljubljani, Janko Veber na pohodu po Malem krasu idr. Dru?tvo TIGR je tako za?elo izgubljati svojo prvotno du?o in na?a pri?akovanja o odprtem in pluralnem dru?tvu so se izkazala za neuresni?ljiva in naivna.


Zato ni ?udno, da je potem leta 2016 pod taktirko Vilija Kova?i?a vzniknilo iz vrst pomladnikov novo, alternativno dru?tvi Slovenski TIGR - 1. maj, ki vztraja na tem, da se obelodani vsa resnica o TIGR-u, tako tista veli?astna pod fa?izmom kot tudi tista bridka pod komunizmo9m.Kot so sicer po osamosvojitvi vzniknile tudi mnoge druge alternativne organizacije, dru?tva, zavodi, in?tituti itn., ki neutrudno kopljejo po zamol?anem delu na?e preteklosti in iz levi?arsko zatohle slovenske krajine ustvarjajo po?asi normalno evropsko dru?bo. Ko je na proslavi 50. obletnice osvoboditve v Gorici leta 1995, ko je Dru?tvo TIGR Primorske ?e dihalo s polnimi plju?i, knji?evnik in akademik Sa?a Vuga pred veliko mno?ico ljudi na pretresljiv na?in spregovoril o iztrebljanju Tigrovcev s strani partije in njenega vodstva NOB, je ?e dejal (Slovenec, 15. 1. 1995): Naj sli?ijo Tigrovci tudi to zamol?ano besedo. Kdor to prizna, je lahko Tigrovec, tudi danes. In to velja tudi za dru?tvo. ?e to prizna, obelodani in obsodi, je lahko tigrovsko. ?e pa ob tem mol?i, je kve?jemu podalj?ana roka tistih, ki so vse to po?eli in prikrivali ve? kot pol stoletja.


Kakorkoli ?e je dru?tvo v prvem desetletju obstoja postavilo na desetine pomnikov Tigrovcem in drugim primorskim domoljubom, na katere je partija pozabila. Izdanih je bilo ducat novih knji?nih del, tudi kriti?nih do prej?njega re?ima. S sprejetjem posebnega zakona v DZ je bil status Tigrovcev izena?en z bor?evskim. Na dru?tveno pobudo je zrasel spomenik ? muzej na Velikem Cerju. Ustanovljeno je bilo glasilo Primorski Rodoljub idr. TIGR se je tako kon?no strgal s partijske verige in se pridru?il vsem tistim, ki so spro?ili pravo tigrovsko pomlad. Kot npr. zgodovinarjem, pisateljem in drugim piscem, ki so zaorali v prikrita dejstva o dr. Miroslava Cen?i?, Borut Rutar idr.).Pridru?il sem jim je tudi Janez Jan?a leta 2005 na Mali gori bridki usodi TIGRA-a in drugih primorskih domoljubov pod komunizmom. (dr. Milica Kacin Wohinc, Alojz Zidar, nad Ribnico in se v odmevnem govoru kot prvi slovenski dr?avnik primerno pokloni TIGR-u in mu priznal zgodovinsko mesto, ki mu pripada. Pisatelj Boris Pahor je ob tej prilo?nosti dejal, da si je tak?no izjavo predsednika slovenske vlade dolgo ?ele. Tudi Spomenka Hribar je menila (Delo, 21. 5. 2005), da je Jan?a po?astil TIGR, kot si zaslu?i, torej kot ?isto uporni?tvi, predpartizanstvo, ter se je strinjala z Jan?evo tezo, da je TIGR tisto, kar bi bilo partizanstvo brez komunisti?ne prevlade slovenskega upora zoper okupatorja.