Tretja invazija islama na Evropo in njena ozadja
Prvo invazijo so predstavljali naskoki islama na Sredozemlje in ju?ni del Evrope v stoletjih po
Mohamedovi smrti (635), do kri?arskih vojn (1100-1300), ki so potisnile horde polmeseca nazaj na
Bli?nji vzhod in afri?ko celino. Sledila je druga invazija po kri?arskih vojnah, ko si je Otomansko
cesarstvo na vi?ku svoje mo?i podredilo Vzhodno rimsko cesarstvo, Balkan, del Sredozemlja in za?elo
naskakovati srednjo Evropo, dokler ni po porazu pred Dunajem (1683) Otomanski imperij ope?al in
dokon?no propadel s prvo svetovno vojno, ko je na njegovih razvalinah nastala dana?nja Tur?ija.
Tretja invazija se je za?ela po drugi svetovni vojni z razpadom kolonij, ko so posamezne kolonialne
dr?ave (Velika Britanija, Francija, Belgija idr.) zaradi demografskega pe?anja lastnih narodov za?ele
na?rtno uva?ati manjkajo?o delovno silo iz svojih nekdanjih kolonialnih ozemelj, prete?no
muslimanskih. Pospe?ilo jo je tudi znanje jezika mati?ne dr?ave s strani kolonialnih pri?lekov, saj je bil
jezik mati?ne dr?ave hkrati uradni jezik kolonialnega ozemlja. Zadnji val migrantov, ki so ga spro?ile
vojne ter notranji dr?avljanski in verski spopadi v ?tevilnih dr?avah bli?njega vzhoda in Afrike, je tako
le vrh ledene gore. Dobil je take razse?nosti, da se jih ?lovek sploh ne zaveda, tudi spri?o dejstva, da
dr?ave cenzurirajo informacije o njem. Pospe?ujejo ga tudi razvite komunikacije, poenostavljeno
prehajanje meja, zlasti prost pretok ljudi znotraj EU, pa tihotapske mre?e, ?e omenjena demografska
stiska evropskih dr?av, osvajalne ambicije d?ihada, in kot bomo videli v nadaljevanju tudi ekonomski
interesi dr?av gostiteljic ter dolgoro?ne geostrate?ke poteze velikih igralcev na ?ir?i evropski politi?ni
sceni. In kar je morda najva?nej?e, je ta zadnji val oslabil EU tako zaradi razkola znotraj povezave kot
tudi v posameznih dr?avah in zaradi nara??anja nezaupanja v EU, kar vse slabi njen polo?aj na
globalni politi?ni sceni. Zadnji migracijski val se razlikuje od tistih v desetletjih po prvi svetovni vojni
tudi po tem, da je bil zelo mno?i?en in nasilen ter je dobesedno sesul evropske meje, pa da je bilo po
podatkih medijev v tem valu prek 80 odstotkov ekonomskih migrantov, ob nesre?nikih oz. beguncih,
ki so bili bodisi preganjani ali pa so zbe?ali z vojnih ?ari??, in seveda tudi nekaj na?rtno infiltriranih
d?ihadistov.
Osvetlitev nekaterih manj poznanih ozadij v zvezi z novej?imi migracijami
Naj navedemo kot prvo izjavo predsednika Zdru?enja nem?ke industrije Ulricha Grilla (Reporter, 21.
3. 2017), s katero je podprl vabilo Merklove migrantom, ker je pri tem ra?unal na ceneno delovno
silo in nove mlade pla?nike v nem?ke dr?avne blagajne. O tem govori tudi dejstvo, da je bil eden prvih
dogovorov pri oblikovanju nove velike nem?ke koalicije jeseni 2017 ta, da bo Nem?ija vsako leto
sprejela od 120.000 do 200.000 ekonomskih migrantov in po 1000 njihovih dru?inskih ?lanov
mese?no. Poleg tega stane po podatkih dr. Sa?e Pre?erna (Delo, 12. 11.2015) v EU vsak otrok svoje
star?e od rojstva do 21. leta okrog 100.000 evrov. Dodatno pa ima z vsakim otrokom tudi dr?ava ?e
okrog 20.000 evrov stro?kov letno. Tako migranti ne pokrivajo samo izpada doma?ih delavcev, ampak
je njihov uvoz tudi ekonomsko cenej?i kot formiranje lastne delovne sile. V potrditev teh navedb je
dr. Pre?eren posredoval tudi podatek University Collegea v Londonu, da so zunajevropski priseljenci
od leta 1995 do danes prinesli s seboj v Veliko Britanijo znanje, vredno 35 milijard funtov, in
prispevali v dr?avno blagajno okrog 20 milijard ali skoraj enkrat ve?, kot so od nje prejeli ugodnosti.
Glede na navedeno ter na opozorilo nem?kega sociologa in demografa Gunnarja Heinsohna
(Reporter, 22. 2. 2016), da je na trikotniku med Indonezijo, Marokom in podsaharsko Afriko vsaj ?e
500 milijonov ljudi, ki se ?elijo preseliti v Evropo, so pri?akovanja o morebitnem usihanju
migrantskega vala iluzorna, saj ga nazadnje iz ekonomskih interesov pospe?uje tudi sama Evropa. Ta
zadnji val je kon?no napovedal tudi Moamer Gadafi leta 2006 na TV Al D?ezira (Demokracija, 16. 3.
2017), ko je ugotavljal, da ?ivi v Evropi ?e 50 milijonov muslimanov, in izrazil upanje, da bo Alah
naklonil islamu zmago v Evropi, in to brez me?ev, pu?k in osvajanj. Leta 2011 pa je prero?ko
napovedal, da brez enotne in stabilne Libije ne bo nikogar, ki bi lahko nadzoroval naskok migrantov
iz Afrike in Bli?njega vzhoda, ki si ?elijo v Evropo?Milijoni beguncev bodo preplavili evropske meje in
presenetili zahodne politike? Sredozemlje pa bo postalo morje kaosa. Kar se je po njegovi smrti tudi
zgodilo. Evropa je namre? pri?akala to nepripravljena in je dovolila nenadzorovan prehod njenih meja
ve?stotiso?glavi mno?ici migrantov, za katere ni vedela, kdo so, od kod prihajajo, kaj ho?ejo itn.
Mnogi so namre? bili brez osebnih dokumentov in brez vsakr?nih zadr?kov zavra?ali dajanje prstnih
odtisov. Nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelu?i? je pri tem dejala (Reporter, 23. 11. 2015), da
tega toka ljudi, ki so videti prav fanati?ni, z ni?emer ni mo? ustaviti?Dinamike njihovega razmi?ljanja
ne poznamo, zato bi morale varnostno obve??evalne slu?be okrepiti svoje delo. Nekdo vodi njihovo
vojno, v kateri je oro?je masa ljudi. Glede na to, da v tej mno?ici ljudi prevladujejo ekonomski
migranti v starosti nekje od 20 do 40 let, se resni?no postavlja vpra?anje, kdo to vodi, kdo vse to
usmerja in kaj s tem namerava. Novinar londonskega Dailey Maila je npr. pod krinko kupil (Reporter,
21, 9. 2010) na Bli?njem vzhodu za 2.000 dolarjev povsem legalen potni list, osebno izkaznico in
vozni?ko dovoljenje. Prodajalci dokumentov, tihotapci z ljudmi, so se pri tem celo pohvalili, da
natanko take dokumente uporabljajo borci islamske dr?ave, ki so bili poslani v Evropo, in v srhljivem
tonu pojasnili, da so med migranti pome?ani tudi borci islamske dr?ave, ki bodo po?akali na pravi
?as, da spet postanejo borci. Podobno izku?njo je do?ivel tudi nizozemski novinar Harald Doorbosa
od Nieuwe revu, ki je la?ni potni list kupil za 750.- evrov in ga dobil v 40 urah. Torej v tem valu ne gre
samo za tragi?no zgodbo beguncev, ampak ga ob rev??ini in brezperspektivnosti tretjega sveta ter
ekonomskih interesih Evrope spodbujajo in pospe?ujejo tudi arabske milijarde, zlasti zalivskih dr?av,
in obsedenost radikalnega islama po prevladi v Evropi in v svetu, ki je v tem migrantskem valu videl
svojo prilo?nost. Po podatkih medijev bi naj namre? tihotapci zara?unavali migrantom okrog 1.000.-
evrov npr. za ilegalni prehod slovenske meje, in posebej ?e do 2.000 evrov.- npr. za prevoz prek
Slovenije do italijanske meje, pri ?emer bi se naj migranti hvalili, da imajo denar. Mediji omenjajo, da
stojijo za tem bogate zalivske dr?ave, zlasti Katar in Savdska Arabija. V to zgodbo namre? spada tudi
na stotine novih d?amij in mo?ej na Balkanu, v Evropi, v ZDA in drugje, za kar je potreben velik denar.
Celo Rusija bi naj po mnenju zgodovinarja Timothyja Snyderja (gl. knjigo The road to Unfreedom)
imela pri tem prste vmes. Septembra 2015, par tednov po objavi nem?ke vlade, da namerava sprejeti
pol milijona beguncev letno, so namre? humanitarne organizacije v Siriji poro?ale o intenzivnem
ruskem bombardiranju civilnih ciljev in sicer mo?ej, klinik, bolni?nic, begunskih tabori??, vodovodnih
sistemov in mest na splo?no, kar naj bi pognalo veliko mno?ico beguncev preko balkanske poti v
Nem?ijo. Eden od ruskih strate?kih ciljev je namre? tudi destabilizacija EU, kar se je z migracijami tudi
zgodilo, in kar Rusija posku?a dose?i tudi s koketiranjem z desni?arskimi evroskepti?nimi in celo
protievropskimi gibanji in strankami v EU (Le Penova, Salvini idr.).
?arki upanja in optimizma na stari celini
Ob vsem tem dr. Ocvirk meni, da se ne smemo prepu??ati ?rnogledosti, ker se je EU zbudila in si
prizadeva za obvladovanje migracijskega toka. Pri tem opozarja tudi na projekt MiND (migracije,
povezanost, razvoj), ki so ga podprli katoli?ki ?kofi, in prek katerega si tudi slovenska Karitas
prizadeva pove?ati ozave??enost javnosti o nujnosti razvoja revnih dr?av ter je Pedro Opeka eden
od svetlih zgledov teh naporov. Dr. Anton Stres pa je v intervjuju za Reporter (24. 12. 2018) okrcal
slovensko levico, ki vsakr?no opozarjanje na nasilje d?ihada ozna?uje kot islamofobijo in sovra?ni
govor?V Evropi so namre? mo?ne duhovne sile, ki se ne bodo pustile povoziti, in do tega, da si ne
pustijo odvzeti svoje identitete, imajo vso pravico?Gre za kulturno identiteto Evrope, ki jo bodo
Evropejci varovali? Dejal je ?e, da so bili do sedaj odprti, vendar jih lahko napadalnost pri?lekov,
podprta s strani doma?e levice, pripelje do neprijetne samoobrambne dr?e. Zato je levi?arska
politika pretiranega multikulturalizma kratkovidna in nevarna.
September, 2019 Milan Gregori?