Ob mnogih katastrofi?nih komentarjih o skoraj?njem razpadu EU ob potresnih sunkih, ki jih do?ivlja povezava (finan?na kriza s kolapsom Gr?ije, migrantski val, Brexit, spori z Vzhodno Evropo idr.), bi rad izpostavil nekaj trdnih temeljev, na katerih sloni ta izjemen zgodovinski projekt evropske celine. Kot prvo ne pomnim, da bi kdaj razpadla kaka demokrati?na dr?ava ali zveza dr?av, in da razpadajo predvsem avtoritarne in totalitarne dr?avne tvorbe. Pa da je EU predvsem veli?asten mirovni?ki projekt, ki je nastal iz bridkih izku?enj preteklosti, ko so Evropo pusto?ile neprestane vojne, iz ?esar je zraslo spoznanje, da so mir, sodelovanje in so?itje edina alternativa tragedijam, ki jih je Evropa do?ivljala v preteklosti. Nem?ki zunanji minister Joschka Fischer je neko? dejal, �da za?enjamo iz stoletja navidezno neskon?nih vojn graditi nov panevropski sitem dr?av, ki ne temelji ve? samo na ravnote?ju mo?i, ampak si prizadeva premagovati meddr?avno tekmovalnost in sicer tako, da institucionalizira (uzakonja) skupne interese in skupne vrednote.� Dr. Anton Stres pa je dodal zraven, da je ta celina �domovina najpomembnej?e civilizacije, ki je imela velikanski vpliv na vse ?love?tvo�.

Ekonomska mo? in gospodarski razcvet evropskih dr?av kot trden temelj EU

Po podatkih medijev je EU gospodarska velesila sveta in ustvarja okrog 26% BDP-ja, v primerjavi z ZDA, ki ustvarijo okrog 24%, podobno kot Kitajska. S pripombo, da kitajsko gospodarstvo bele?i eno najvi?jih stopenj rasti in se bo kmalu prebilo na vrh lestvice. Najve?ji BDP na prebivalca pa presenetljivo izkazujejo nekateri majhni srednjeevropski in severnoevropski narodi in to tudi taki, ki niso ?lani EU, kot npr. ?vica in Norve?ka. Za ilustracijo naj navedem podatke iz Wikipedije, da je bila npr. vi?ina BDP-ja na prebivalca v letu 2014 v Norve?ki 97.013 am. dolarjev, v ?vici 87.475, v ZDA 54.596, v Sloveniji 24.019, Hrva?ki 23.493?, v Kitajski 7.588, v Indiji 1.646, Severni Koreji 583, v Kongu 437 itn., kar govori o ogromnih razlikah v gospodarskem razvoju razvitega Zahoda in Tretjega sveta. ?vica naj bi to dosegla s svojo najcenej?o vodno energijo, z ban?ni?tvom, industrijo, ceneno tujo delovno silo in s svojo nevtralnostjo, s katero se je ognila pusto?enju dveh zadnjih svetovnih vojn. Severnoevropske dr?ave pa z ogromno ceneno vodno energijo, izjemnim rudnim in naftnim bogastvom in, kar nepri?akovano presene?a, tudi s ceneno tujo delovno silo. Posamezni analitiki dokazujejo, da je prinesla v Evropo in zahodni svet gospodarski razcvet svobodna konkurenca, ki je bila po izjavah Kanad?ana Donalda J. Johnsona, dolgoletnega predsednika Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), �sinteza dela, kapitala, zemlje in inovacij�. Zato ga ne skrbi prihodnost svobodnih trgov, vpra?anje je le, �do kak?ne meje naj jih reguliramo�. Evropsko gospodarstvo povezuje in utrjuje tudi uvedba skupne evropske valute (evra), ki je nedvomno zgodovinsko dejanje, ki odpravlja suverenost dr?av ?lanic na monetarnem podro?ju, in je po mnenju tr?a?kega novinarja Alojza Tula tudi �simbolno dejanje, kajti prvi? po rimskem cesarstvu uporabljamo po ve?jem delu Evrope isto denarno enoto�.

Gospodarska solidarnost kot nadaljnji pomemben temelj EU

Gospodarska solidarnost med dr?avami ?lanicami EU, ki se izvaja prek prelivanja sredstev evropskega prora?una, je ena od dodatnih trdnih vezi EU in hkrati pospe?evalec hitrej?ega razvoja manj razvitih ?lanic. Iz seznama ?lanic neto pla?nic, ki ve? prispevajo v evropski prora?un, kot iz njega dobijo, in neto prejemnic, ki manj prispevajo v njega, kot dobijo, lahko posredujemo slede?ih nekaj podatkov za leto 2015, izra?enih v milijardah evrov. Najve?je neto pla?nice so bile Nem?ija (11,5 milijard evrov), Velika Britanija (11,5), Francija (5,5), Nizozemska (3,69), Italija (2,64)?in na koncu celo Ciper (0,2). Najve?je neto prejemnice pa Poljska (9,5 milijard evrov), ?e?ka (5,7), Gr?ija (4,9), Mad?arska (4,5), ?panija (4,5)?Slovenija (0,58)? in na koncu Malta (0,03). Z izstopom Velike Britanije kot neto pla?nice je sicer v evropskem prora?unu zazevala velika luknja, vendar sistema solidarnosti to ni sesulo.

Solidarnost in socialno pravi?nost dr?av se meri tudi z Ginijevim koeficientom, ki meri neenakomernost porazdelitve dohodka in premo?enja v neki dr?avi. ?im ve?ji je koeficient, tem bolj neenakomerna je porazdelitev dohodka in premo?enja oziroma tem ve?je so socialne razlike. ZDA imajo npr. koeficient 45, kar pomeni, da je prepad med bogatimi in revnimi zaskrbljujo?. Nepri?akovano sta blizu ZDA tudi Tur?ija in Mehika. Slovenija ima koeficient 24, kar je podobno kot v severnoevropskih dr?avah, ki imajo najbolj?e razmerje. Za Kanado velja koeficient 34, kar je na ravni ju?noevropskih dr?av. Eden od pomembnih vzrokov navedenih razlik je po podatkih medijev tudi korupcija in pohlep posameznikov, za ?emer boleha cel svet in ?e posebej Afrika. Vendar kljub navedenim razlikam menijo raziskovalci, da je svet danes pravi?nej?i kot pred pol stoletja in pred tem.

Demokracija kot naslednji temelj in trdna vez evropskega zdru?evanja

�Demokracija je proces, ki ga lahko za?ne?, kon?ati pa ga ne more? nikoli. Zmeraj ji bo nekaj manjkalo�, je nekje zapisal novinar Branko Soban. Pri tem je ?e dodal, da pa so govorniki na strasbour?ki slovesnosti ob petdesetletnici Evropskega parlamenta imeli prav, ko so opozarjali, �da nas pogled na prehojeno pot in na zavest evropske demokracije v zadnjih petih desetletjih lahko navda s ponosom in z velikim ob?utkom hvale?nosti do o?etov evropske ideje. Hkrati pa nam nalaga tudi veliko odgovornost za nadaljevanje evropske zgodbe miru, sodelovanja in blaginje. Petdeset let je lahko v ?ivljenju ?loveka veliko, v ?ivljenju demokracije pa je pet desetletij zgolj nekak?en za?etek nikoli dokon?anega procesa. Dosedanje izku?nje, navedene v uvodu tega teksta, pa nas u?ijo, da tudi demokrati?na zgodba o uspehu lahko do?ivi svoja krizna obdobja. Kajti tudi na ?elu EU so, kot v vseh drugih skupnostih, samo ljudje s svojimi odlikami in slabostmi, pa ideolo?ke struje, ki vsiljujejo svoje vrednote, pa birokrati, ki si prila??ajo institucije itn. V dr?avah ?lanicah na Vzhodu Evrope pa ostanki komunisti?nih totalitarnih re?imov, ki izzivajo nemir in konflikte. Soo?amo se z evroskepticizmom, nikoli do kraja premaganim militantnim nacionalizmom itn. Kljub vsemu temu pa je dr. Milan Zver opozoril prezgodnje pogrebce EU z leve in desne (Putin, Le Penova, Farage, Cipras, Iglesias idr.), da EU ni le zveza interesov in kapitala, ampak tudi zveza �vrednot in kulture, globoko zasidrane v zavesti evropskih dr?avljanov in narodov�. John Locke, angle?ki mislec, pa je v zvezi s povezovanjem dr?av v razli?ne naddr?avne tvorbe dejal, �da zgodovina ne pozna primera, da bi zgolj pogodbena zveza dr?av postala u?inkovita, da bi trajala. Izjema je samo EU. Lahko bi rekli, da pi?emo nova pravila?� Sam bi kljub prisotnim problemom znotraj EU njenim prezgodnjim pogrebcem sporo?il, da se ta evroprojekt kot ?ola demokracije in zgled blaginje ?e razteza od Baltika do Mediterana in od Atlantika prek Donave do Balkana. Nastanek EU in vklju?itev Slovenije vanjo pa mislim, da je nekaj najlep?ega, kar se nam je lahko zgodilo v na?i zgodovini.

Koper, 31. 8. 2021 Milan Gregori?