�Dan mladosti� ali bolje dan �Titove ?tafete� (25. maj), je primeren trenutek za trezen razmislek o Titovi osebnosti in na?em odnosu do nje. O Titu kot uspe?nem poveljniku partizanske vojske je bila napisana skladovnica knjig, pisale so se pesmi o njem in narejenih je bilo veliko filmov. Na njega spominjajo napisi na nekaterih hribih. ?e za ?asa ?ivljenja je bilo po njem poimenovanih na desetine trgov in ulic, z mnogimi njegovimi spomeniki vred, ki se ohranjajo ?e danes, ?eprav velja v civiliziranih dru?bah za nemoralno postavljati ljudem spomenike, ko so ?e ?ivi. Pri tem je ?a??enje njegove osebnosti segalo do neba in se sprevrglo v mit (izmi?ljeno pravljico), kar je sicer primer tudi v drugih totalitarnih re?imih. Pri ?emer pa je zdru?eval v svojih rokah tolik?no mo?, da bi mu bilo dovolj migniti z mezincem, da bi pospravil to civilizacijsko nesnago okrog sebe, a ni ni?esar storil za to.

O njegovi sporni preteklosti in mno?i?nih zlo?inih, ki ga bremenijo, pa je bil polnega pol stoletja zapovedan molk, ki se je zavlekel celo v tranzicijo, in bil pretrgan ?ele z odkritjem Hude jame. In postopoma, korak za korakom, je privrela na dan literatura, ki ga je ob njegovi sicer?nji vlogi uspe?nega partizanskega poveljnika razgalila tudi kot enega najve?jih mno?i?nih zlo?incev prej?njega stoletja. Kot takega ga obravnava tudi mednarodna javnost. Nem?ki ?asopis Bild je npr. sestavil seznam dvajsetih najve?jih mno?i?nih morilcev 20. stoletja in je Tito na njem pristal na �?astnem� 10. mestu, kot sledi iz slede?e razpredelnice (gl. knjigo Cirila Mraka Gre za Slovenijo, samozalo?ba, Ljubljana, 2018): Mao Ce Tung (50 milijonov ?rtev) Josip Stalin (40), Adolf Hitler (20), ?ang Kaj ?ek (10), Lenin (4), Tojo Hideki, japonski general in politiki (3), Pol Pot, vodja kambo?kih Rde?ih Kmerov (2), Mengistu, etiopski diktator (2), Yahia Kan, nekdanji predsednik Pakistana (1) in Josip Broz Tito (1 milijon ?rtev). Ob ve? kot 600 prikritih komunisti?nih mori??ih samo v Sloveniji nam namre? srhljivi podatki iz referata Aleksandra Rankovi?a v zvezni skup??ini v Beogradu januarja 1951 povedo, da je bilo po vojni, samo od leta 1945 do maja 1951, v Jugoslaviji pobitih, prete?no izvensodno, 568.000 ljudi in 3,777.726 zaprtih (Reporter, 24. 10. 2016). Dr. Jo?e De?man, zgodovinar in direktor Arhiva RS, pa je opozoril (Reporter, 15. 10. 2012), da je tudi slovensko ustavno sodi??e Tita �z mnogimi odlo?itvami postavilo med totalitarne pojave�.

Poleg dejstva, da si je Tito z revolucionarnim nasiljem in zlasti s povojnimi poboji globoko umazal roke s krvjo in s tem vrgel ?rn made? tudi na NOB, bi omenil ?e nekatere druge razse?nosti njegovega kulta, na katere njegovi ?astilci tako radi pozabijo. Naj kot prvo poudarim, da je pri?el na oblast na nedemokrati?en na?in, ker svojih nasprotnikov ni premagal na volitvah, ampak jih je preprosto dal likvidirati. Dotakniti se je treba tudi  nekdanjega zakona o uporabi njegovega imena in lika kot enega od primerov patolo?kega ?a??enja osebnosti in hkrati neprijetnega dokaza na?ih preteklih travm in moralnih zablod ter na?e poni?evalne ?rednosti. To je bi namre? predpis, ki je zagrozil z zaporom slehernemu kriti?nemu razmi?ljanju o Titovem delu in imenu. Presko?il bom njegovo skoraj pregovorno ne?imrnost, nemoralne razvade njegovega dvora in njegovih rde?ih dvorjanov ali pa njegovo razsipnost, ki je dale? presegala potratnost kraljevskih in cesarskih dru?in. Kajti zamisliti se je treba ?e nad drugimi resnimi stvarmi, povezanimi z njegovim imenom. Npr. nad tem, kako so morale ?rtve njegovih ?istk, ki so sicer bili med vojno drzni ilegalci ali neustra?ni partizanski poveljniki, pohlevno in brez odpora zapu??ati politi?no prizori??e, ko jim je pokazal vrata. K temu bi ?e dodal, da v polstoletni vladavini ni bil sposoben ustvariti razmer, ki bi ve?narodnostni sestav Jugoslavije ohranile skupaj, kot je to primer v drugih demokrati?nih ve?narodnostnih dr?avah (?vica, Belgija, Kanada idr.). Vpra?ati se je tudi treba, kot je to storil avstrijski novinar Strohm ?e leta 1978, kako je mogla socialisti?na revolucija, kot takratni simbol svobode �privoliti v tako veliko poni?anje, kot je bilo to, da je postala usoda neke dru?be, rojene v revoluciji, odvisna od enega biolo?kega primerka�. To se je ?al zgodilo tudi nam, saj se je po njegovi smrti vse sesulo vase. Odgovoriti si je treba tudi na vpra?anje, kako so se mogli tudi pesniki in pisatelji, sicer?nji sve?eniki dvoma, spustiti na raven poni?ujo?ega malikovanja, kot ga npr. lahko najdemo v stavku: �Ko dvigne roko, se v njej zdrami lu?, ki do oblakov temnih sije� (Vladimir Nazor). Ali pa: �In on je vodil in vedel, kam pot pelje� (Kajetan Kovi?). Spregovoriti je treba tudi o tem, da smo z imenovanjem Tita za dosmrtnega predsednika civilizacijsko zdrknili stoletja nazaj, v dobo dosmrtnih vladarjev, in oropali cele generacije pravice, da si volijo svojega predsednika. Ne moremo pri tem niti mimo tragi?ne izvirnosti Titovih gulagov, kot jih npr. opisuje ?rtev Golega otoka pisatelj Branko Hofman v svojem romanu No? do jutra: �In ko so prinesli kamen na vrh, se je kolesje obrnilo. Zdaj so ga morali nesti z vrha v kotanjo. Huj?a kot kamen na ?go?ih ple?ih je bila zavest popolne nekoristnosti tega po?etja. Delo, razvrednoteno vsakega smisla, je ?e bolj kot telesno ubijalo du?evno�. Ne bo torej zapisan v zgodovini samo kot zmagoviti poveljnik, kot bi to ?eleli v njegov bli?? ?e vedno zamaknjeni ob?udovalci, ampak je bil, kot smo videli, ?e marsikaj drugega. Dokler tega ne bomo do kraja raz?istili, ne bomo polnoletna dru?ba.

Koper, 17. 5. 2019                                                                            Milan Gregori?