Ob velikem hrupu o domnevnem potvarjanju zgodovine idr. ob nedavni dr?avni proslavi ob spomeniku tigrovcem na Mali gori nad Ribnico, kot tudi pred tem, nisem sli?al iz ust vodstva bor?evske organizacije in sedanjega vodstva Dru?tva Tigr niti ene same besede o bridki usodi tigrovcev in drugih primorskih domoljubov pod komunizmom. Naj navedem le nekaj najbolj kri?e?ih dejstev o tej tragediji.

Iz knjige Tatjane Rejec Partija in tigrovci (Slovenska Matica, Ljubljana 2006) npr. zvemo za medvojno zahrbtno likvidacijo treh vodilnih tigrovcev s strani Udbe, to je Ferda Kravanje, dr. Maksa Rejca in Antona Majnika. Pa za dolgoletno mrcvarjenje Alberta Rejca, enega od ustanoviteljev Tigra ter njegovega politi?nega in organizacijskega vodje, z neprestanimi zasli?evanji, vla?enjem po zaporih in s prepovedjo, da bi do smrti (1976) v javnosti ali medijih karkoli govoril ali pisal o Tigru. V arhivih je odkrila celo na?rt njegove likvidacije, ki pa na sre?o ni bil uresni?en. Ciril Pelicon, dolgoletni predsednik koprske bor?evske organizacije, je v intervjuju za Svobodno misel (14. 9. 2007) navedel med drugim bridko dejstvo, da so mu �po vojni hladno ustrelili brata, in to zgolj zato, ker je bil tigrovec�. Rej?eva je v Delu (8. 8. 2015) opozorila tudi na tragi?no usodo vodilnega tigrovca Zorka ??uke, za katerega je njegova h?i v arhivih MNZ ugotovila, da ga je maja 1945 Udba ugrabila v Trstu in ga nato neznano kje likvidirala. Jolka Mili? je v PD (7. 9. 2009) opisala tudi ?alostno usodo znanega tigrovca Vladimirja Manjko?a, ki je po vojni, v ?asu kominforma, padel v mline Udbe in kon?al na Golem otoku s posledicami, ki so ga spravile v grob ?e pri 43. letih. Posebej zgovorno je bilo tudi nedavno odkritje v oddaji Pri?evalci na RTV SLO, da naj bi namre? tigrovce na Mali gori izdal komunist Filip Tekavec, kar se je potem kon?alo s smrtjo voja?kega vodje Tigra Danila Zelena. Znano je tudi (Slovenec, 24. 4. 1995), da je Udba 14. 9. 1947 v bli?ini Kobarida ugrabila dr. Andreja Ur?i?a, urednika Demokracije, glasila stranke Slovenska demokratska zveza iz Trsta, in ga likvidirala. Za njim pa ?e Ferda Kalina, podpredsednika navedene stranke. Tr?a?ki novinar Martin Brecelj je v svoji knjigi Anatomija nekega zlo?ina (Mladika, Trst, 2016) dokazal, da je bil umor velikega domoljuba, knji?evnika in politika dr. Stanka Vuka, njegove ?ene Danice Toma?i? in njunega znanca dr. Draga Zajca v ulici Rossetti v Trstu marca 1944 delo varnostno obve??evalne slu?be NOB, in s tem postavil na la? dotedanjo uradno trditev, da je umor zagre?ila protikomunisti?na stran. Da ne omenjam posebej komunisti?ne likvidacije primorskih padalcev, ki so jih zavezniki z letali spu??ali na osvobojeno ozemlje z namenom vzdr?evanja zvez s partizansko vojsko. Pa udba?ko mrcvarjenje na desetine ?edrmacev, vklju?no z njihovimi zahrbtnimi poboji (Filip Tr?elj, Franc Kra?na, Lado Pi??anec, Ludvik Sluga idr.), obsodbo na smrt (Jo?ko Kragelj) in dolgoletnimi prestanimi zapornimi kaznimi, kot je to razvidno iz razstave Boj proti veri in Cerkvi 1945 - 1961. ?e poldrugo desetletje po vojni so vodilni komunisti na seji CK ZKS 13. 6. 1958 zavrnili zahteve nekaterih pre?ivelih tigrovcev po rehabilitaciji Tigra s slede?imi uni?ujo?imi ocenami (Primorski rodoljub ?t. 5/2001): �Tigr ni bilo napredno gibanje, ?eprav je bilo usmerjeno proti fa?izmu, ker to ni bila zavestna politi?na akcija, ampak narodnoosvobodilno gibanje� (Mitja Ribi?i?). Pa �da se za sedanjo akcijo teh ljudi skriva na?rtna, tuja imperialisti?na obve??evalna akcija� (Boris Kraigher) in �da naj vse te nam sovra?ne elemente zasli?i notranja uprava� (Ivan Ma?ek). Kar se je tudi dogajalo, saj je Rej?eva ugotovila, da so bili arhivi Udbe polni seznamov tigrovcev, ki so jih zasli?evali ?e v povojnem ?asu. Tudi na pomnikih padlim tigrovcem, postavljenih pred osamosvojitvijo, vklju?no z Bazovico, tem sveti??em tigrovstva, ni niti besedice o Tigru, z izjemo spominske plo??e Albertu Rejcu, postavljene v Tolminu leta 1968. In ne nazadnje je Primorska nedavno tega, prav tako prek oddaje Pri?evalci, skoraj onemela ob srhljivem spoznanju, da je bil tudi Janko Premrl Vojko, ikona primorskega protifa?isti?nega upora, na?rtna in zahrbtna ?rtev revolucionarnega terorja. Iz ?e citirane Brecljeve knjige zvemo tudi (Reporter, 21. 11. 2016), da je partija v svoji obsedenosti po monopolu nad OF razbila tudi �tajno protifa?isti?no Kr??ansko socialno organizacijo, kar ni uspelo niti fa?istom, in to prav zato, ker se je bli?ala Osvobodilni fronti�. Jo?a Vilfan, takratni podpredsednik POOF za Primorsko, je zapisal, da jih moramo napasti �z vso vehemenco?in razgnati vso skupino�. Tudi Boris Kidri? je dejal, da mora osvobodilno gibanje �ostati v zanesljivih in nekolebljivih rokah�, zato je treba �?istiti sredinske elemente�. Iz knjige mag. Renata Podber?i?a Revolucionarno nasilje na Primorskem 1941 ? 1945 pa lahko zvemo (Novi glas, 14. 6. 2012), da je bilo med vojno na Vipavskem in o?jem Gori?kem v okviru revolucionarnega nasilja pobitih in zmetanih v neraziskana grobi??a 364 ljudi, med njimi kar sedem duhovnikov in bogoslovcev. Knjiga Sandra Oblaka Z udarno pestjo (Gori?ka Mohorjeva dru?ba, 2020) pa nam je ravnokar osvetlila revolucionarno nasilje na Idrijskem in Cerkljanskem, knjiga Slovenski razkol dr. Jo?eta Mo?ine (Celjska Mohorjeva dru?ba, 2019), pa isto nasilje v Ljubljani, na Notranjskem in Dolenjskem itn. brez konca.

Navedena in druga bridka dejstva je re?im dolgega pol stoletja prikrival javnosti, pu??al ljudi, da ?ivijo v la?eh, in bil s tem prvi revizionist zgodovine v njenem slab?alnem pomenu besede, kajti tudi zamol?evanje zgodovinskih dejstev predstavlja potvarjanje. In nekateri posku?ajo te potvorbe prena?ati naprej tudi na nove rodove. Vendar, kot je nekje napisal italijanski razumnik Carlo Bo, �se nikdar ne bo zgodilo, da bi mo? resnice ugasnila. Vsakdo mora prej ali slej spoznati, da obstajajo naravni zakoni, ki so ve?ni in urejajo ?ivljenje narodov. Do zdaj se ?e nikomur ni posre?ilo, da bi se jim ognil�. In se to ni posre?ilo niti komunisti?nemu vodstvu NOB, kot se tudi ne bo posre?ilo sedanjemu bor?evskemu vodstvu. Kajti po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je resnica izbruhnila na dan z vso silovitostjo. Zato bi moral predsednik bor?evske organizacije Marjan Kri?man kot prvi poklekniti pred nek tigrovski spomenik, se opravi?iti za zlo, ki so ga njegovi ideolo?ki o?etje in vzorniki povzro?ili, med ostalim, tudi Tigru in drugim primorskim domoljubom, in s tem oprati made? z narodnoosvobodilnega boja, ki je padel tudi na ni? krive navadne partizane, ki so se pogumno borili za svoj narod, in se jim ni niti sanjalo, kaj vse jim njihovo komunisti?no vodstvo naklepa in po?ne za hrbtom. Tigrovsko organizacijo pa smo v Kopru ustanovili, med ostalim, tudi z namenom, da vsaj delno obelodanimo zlo, ki ga je komunisti?no vodstvo storilo tigrovcem in drugim primorskim domoljubom, rehabilitiramo Tigr in mu povrnemo njegovo dobro ime, ki je bilo, kot je razvidno iz predhodnega odstavka s strani vodilnih komunistov popljuvano ?e poldrugo desetletje po vojni. To so ustanovni o?etje in vodilni ?lani Dru?tva Tigr (Karlo Kocjan?i?, Ciril Pelicon, Nadja Maganja, idr.) v prvem obdobju poslovanja dru?tva, kljub odporom in napadom nanje, tudi uspe?no izvajali, a je po njihovi zgodnji in skoraj hkratni smrti padlo dru?tvo v �prave� roke, postalo pohleven privesek bor?evske organizacije in senca samega sebe ter se razletelo na kose.

Koper 13. 5. 2021 Milan Gregori?