Slovenska obala po letu 1945 ali slavospev ustvarjanju
Slovenija je s povojnimi mednarodnimi sporazumi izgubila svojo naravno morsko obalo od Trsta do Timave in pridobila dostop do morja v Slovenski Istri. S Pari?ko mirovno pogodbo (1947) smo dobili tudi dr?avico Svobodno tr?a?ko ozemlje (STO), ki je obsegala Trst z okolico oz. Cono A, ki so jo upravljale angloameri?ke oblasti, in obalni pas Istre do Novega grada oz. Cono B, ki je bila pod upravo jugoslovanskega re?ima, a ni dr?avica nikoli resni?no za?ivela. Stvari so se za?ele urejati z Londonskim memorandumom (1954), ki je ukinil STO, priklju?il Cono A Italiji in Cono B Jugoslaviji, ?emur je sledil tragi?ni eksodus okrog 27.000 ljudi ali polovice takratnega prebivalstva Slovenske Istre, prete?no Italijanov in tudi okrog 5.000 Slovencev. Hkrati je bila na podlagi dogovora med partizanskimi pogajalci Slovenije in Hrva?ke iz leta 1944 postavljena tudi meja med republikama Slovenijo in Hrva?ko na kopnem, ne pa tudi na morju. ?e meja na kopnem je povzro?ila ?tevilne spore, med ostalim tudi v notranjosti Istre, ko so se npr. prebivalci krajevne skupnosti Gradin, kljub nasilju re?ima, uprli ter zahtevali in dosegli priklju?itev k Sloveniji. Na morju pa Hrva?ka vztraja na spo?tovanju dolo?b mednarodnega prava, po katerih se ob nastanku dr?av morski zalivi delijo po sredini, zaradi ?esar bi Slovenija izgubila teritorialni stik z odprtim morjem. Slovenija pa uveljavlja svojo zgodovinsko pravico do zaliva, ki je vedno spadal pod mesto Piran, in je tako spor ?e danes nere?en. Eksodus pa je povzro?il pravi gospodarski in dru?beni zlom na?ega prostora, vendar ljudje nismo klonili, ampak smo celo sanjarili, kako bi iz Kopra ustvarili na? novi mali (izgubljeni) Trst. Piko na i je dal potem ?e Osimski sporazum (1975), ki je dokon?no za?rtal novo mejo med Italijo in Jugoslavijo ter uredil tudi premo?enjske in druge stvari med dr?avama (vojno od?kodnino, od?kodnino za zapu??eno premo?enje optantov idr.). In na koncu je tudi Katoli?ka cerkev ustanovila koprsko ?kofijo, ukinila za?asno administraturo na Primorskem in zaokro?ila svojo organizacijo v okviru nove dr?ave.
Epohalne povojne spremembe v Slovenski Istri
Navedenim sporazumom so sledile v Slovenski Istri prave epohalne spremembe. V izpraznjena mesta in vasi so za?eli trumoma prihajati priseljenci iz vseh krajev Slovenije, najve? iz Primorske, pa tudi od drugod. Zrasla so nova stanovanjska naselja okrog obalnih mest. ?tevilo prebivalcev Kopra se je npr. povzpelo z okrog 7.000 na 35.000. Zgrajeni so bili ?tevilni industrijski obrati, hotelska naselja in okrog Kopra cela veriga sodobnih trgovskih centrov. Ustanovljeno je bilo ladjarsko podjetje Splo?na plovba Piran z ladijsko floto, ki se je sproti spreminjala, in je trenutno v lasti nem?kega ladjarja. Predvsem pa se je razmahnilo pristani??e Koper, eno glavnih lokomotiv gospodarskega razvoja Slovenije, zgrajeno kljub odporu jugoslovanskih in tudi dela slovenskih oblasti. V njem deluje, ob podjetju Luka Koper, ?e okrog 360 gospodarskih in pravnih subjektov s skupno prek 4.000 zaposlenimi. V pol stoletja je prehitelo obe konkuren?ni pristani??i z dvestoletno tradicijo, to je Trst in Reko, ?e odmislimo teko?e tovore (nafto, plin idr.), ki pa ne dajejo veliko dohodka pristani??em. Pri kontejnerjih, tej paradni disciplini sodobnega pomorskega transporta, je Koper celo prevzel primat na Jadranu, pri pretovoru avtomobilov pa je med vodilnimi lukami v Sredozemlju. Slovenska Istra je v tem ?asu do?ivela tudi svoj duhovni razcvet. Ob ?tevilnih srednjih ?olah so bile ustanovljene tudi visoko?olske in raziskovalne ustanove, ki so se povezale v novo slovensko univerzo ob morju, o ?emer so na?i predniki sanjarili ?e pred stoletjem. Do?ivela je tudi svojo kulturno prebujo s poklicnim gledali??em, mno?ico umetni?kih galerij, knji?nic, kakovostnih zborovskih in glasbenih ansamblov, pa razmah ?porta, zlasti tistega, povezanega z morjem. Kulturna prebuja je v 70-tih letih, z odkritjem v krivi?no pozabo potisnjenih pesmi duhovnika in pesnika Alojza Kocjan?i?a, zajela tudi avtohtoni slovenski istrski ?ivelj z razcvetom literarnega in druga?nega duhovnega ustvarjanja. Nevsiljivo nas je namre? vabil: Pridi brat,/ da odkrijem moj zaklad,/da ti povem, kako sem mlad,/kako razko?no sem bogat. Nakar smo se potem kot ?ude?ni otroci za?eli seliti po mestih in vaseh z njegovimi pesmimi v rokah in v srcih. In ljudje so ?e takrat slutili, da se s povratkom Kocjan?i?evih pesmi vra?a tudi ?e kaj drugega.
Veliki zgodovinski trenutek slovenskega naroda
In res, gospodarskemu in duhovnemu razvoju tega prostora je potem sledil ?e veliki zgodovinski trenutek slovenskega naroda. To je slovenska politi?na pomlad, demokratizacija, plebiscit, nepozabni zanos ob ustanovitvi slovenske dr?ave, desetdnevna vojna z zastojem v razvoju gospodarstva zaradi izgube jugoslovanskih tr?i?? ter kmalu zatem spet nov gospodarski razmah in vstop Slovenije v EU in Nato. Skratka, gigantski zgodovinski premiki, ki se jih ni nih?e nadejal, in na kar smo neskon?no ponosni.
Slika: Na?e morje - Povojno risanje meja na obalnem pasu Primorske