Sanje o velikih zmagah in revoluciji so tre??ile na tla in se zna?le na zato?ni klopi zgodovine

Svoji zadnji knjigi sem dal naslov Slovenija v iskanju svojega pravega obraza. Dogodki zadnjega leta in veli?astna proslava 30. obletnice osamosvojitve mi potrjujejo, da Slovenija ?e jasno odkriva svoj pravi obraz. ?eprav se je komunisti?no vodstvo zna?lo na zmagoviti strani druge svetovne vojne in jim je treba priznati zasluge za uspe?en boj z okupatorjem, se je, opito od zmage, povzpelo med bogove ter v svojem revolucionarnem zanosu vrglo Slovenijo iz te?ajev. Ne mislim pri tem na navadne partizane in tudi ne na dobronamerne komuniste, ki so se iskreno borili za osvoboditev slovenskega naroda izpod okupatorja, ampak na njihovo vodstvo, ki jim je za hrbtom naklepalo in izvajalo svoje zavr?ene, krvave revolucionarne rabote. Tino Mami? je nekje zapisal, da so na?i revolucionarji v kratkem ?asu vse zamenjali, kot npr. �dru?beno elito, direktorje, uradnike, policijo, kulturnike, imena krajev, ki so di?ala po bogu, celo pisavo in pravopis?� in s tem ustvarili svojo novo rde?o Slovenijo. Udarili so celo po ni? krivem kr??anskem Bogu, �ga poni?ali in pisali njegovo ime z malo za?etnico�, medtem ko so drugim bogovom (Alah, Buda, Kri?na, Jehova idr.) prizanesli, in jim pustili velike za?etnice, �celo indijanskemu Manituju�. Sanjali so o zmagah misle?, da jim je po njihovi zaslugi vse dovoljeno, tudi grozljiv povojni genocid nad slovenskim narodom, zaradi katerega so se zna?li na seznamu mno?i?nih morilcev prej?njega stoletja, s Titom na ?elu, kar pa ni predmet obravnave tega sestavka.

Vendar je tem zmagoslavnim sanjam sledil silovit tresk na tla. Po pol stoletja samopa?nega oblastni?kega nastopa?tva jim je namre? propadel najprej v krvavi revoluciji vzpostavljen �najnaprednej?i dru?beno ekonomski sistem� in z njim tudi socialisti?no samoupravljanje, kot maska partijske diktature. Morali so ju zamenjati s pol stoletja zasmehovano parlamentarno demokracijo in s stokrat prekletim �izkori??evalskim tr?nim gospodarstvom�. Hkrati jim je kmalu propadla tudi skupna dr?ava, in to spet v potokih krvi. Poleg tega so se iz kra?kih brezen, hudih jam in protitankovskih jarkov dvignili pol stoletja prikriti in zamol?ani okostnjaki desettiso?ev ?ivalsko pobitih ?love?kih bitij, ki so terjala zase temeljno ?love?ko civilizacijsko dostojanstvo, to je pravico do imena in groba. Pravico, ki so jim jo pod velikim pritiskom javnosti morali priznati tudi njihovi krvniki oziroma njihovi vladajo?i duhovni dedi?i. In na?i zmagoviti junaki so se od vseh teh porazov, udarcev in travm nenadoma prebudili iz svojih sanj in se zaprepa??eni zna?li na zato?ni klopi zgodovine. ?esar pa se dana?nji Jenulli, ?ordi?i, Borisi A. Novaki in drugi pouli?ni kri?a?i o?itno tega ?e ne zavedajo in kar ?e naprej sanjarijo o zmagah.

Nekatere dobljene bitke komunisti?nega vodstva tudi v tranziciji in njihovi poslednji totalitarni popadki teptanja demokrati?nih vrednot ter samopa?nega upravljanja izmu?ene dr?ave

V svojem nenasitnem pohlepu po oblasti, dru?beni mo?i in privilegijih ter ve??i zlorab, manipulacij in prevar so na?i junaki, po zaslugi razgrabljenih vzvodov realne dru?bene mo?i (kapital, mediji, represivni organi, civilna dru?ba idr.) tudi v tranziciji dobivali prve bitke in se dolgo obdr?ali na oblasti. ?e ni ?lo po demokrati?ni poti, z volitvami, tudi ukradenimi, so se lotili svojih politi?nih nasprotnikov s poskusi medijskih umorov. ?e tudi to ni pomagalo, pa so jim prisko?ili na pomo? iz biv?ega re?ima podedovani sprijeni represivni organi, to je policija, to?ilstvo, sodi??a. ?e ve?, nad slovensko dru?bo ?e vedno visi, kot v kaki banana republiki, zlosluten in neraz?i??en poskus novinarskega umora (Miro Petek ) in celo fizi?na likvidacija Dobrega ?loveka iz Negove Ivana Krambergerja.

Vendar se je osve??eni del demokrati?ne dru?be za?el pogumno upirati novemu nasilju, si ustvarjati svoje medije, zlasti na spletu, razbijati medijski monopol re?imskih samodr?cev in razgaljevati njihove umazane zakulisne politi?ne rabote. Tako je za?ela dru?ba po?asi demokrati?no dozorevati, odpravljati izkrivljeno podobo pohabljene slovenske demokracije ter odkrivati njene sprijene tvorce. Kajti, kot je dejal italijanski razumnik Carlo Bo, �?se nikdar ne bo zgodilo, da bi mo? resnice ugasnila?Obstajajo namre? naravni zakoni, ki so ve?ni, in urejajo ?ivljenje narodov ter se doslej ?e nikomur ni posre?ilo, da bi se jim ognil�. In se ni ter se to tudi ne bo posre?ilo niti na?im junakom.

Propadli poskusi sesutja tretje Jan?eve vlade in veli?astna proslava 30. obletnice osamosvojitve kot znanilci nove evropske Slovenije

Poskus sesutja se je za?el ?e ob dogovorih za novo desnosredinsko vlado in se nadaljuje ?e naprej po njeni ustanovitvi z vso brutalnostjo, brez izbire sredstev, vklju?no s sramotnim blatenjem lastne domovine v tujini. Prava patolo?ka protivladna in protijan?evska levi?arska histerija. V igri so namre? velike stave, predvsem kapitalske in vzporedne kadrovske. Imperij zla se je v tej veliki ofenzivi grozilno zganil, rde?i alarmi so zazvonili z vso silovitostjo, vendar ni vse to ni? pomagalo. Vlada se je obdr?ala. In tako so se na ramenih Jan?e, kot ?e kdaj pred tem, za?eli dogajati novi vzpodbudni globinski dru?beni premiki v smeri evropske Slovenije. Temu velikemu porazu globoke dr?ave se je pridru?ila ?e veli?astna proslava 30. obletnice osamosvojitve. Na njej je v primerjavi s prej?njimi duhamornimi proslavami levice prvi? pri?la do izraza prava podoba Slovenije, v mestu in na pode?elju. Vsa v znamenju Zdravljice. Polna ponosa, svetlobe in veselja do ?ivljenja, v sliki, besedi in glasbi, ter sijo?a v domoljubju. Po?a??ena z obiskom dr?avnikov prijateljskih sosednih dr?av in predstavnikov EU ter njihovih dobrih ?elja. Pozdravili so jo tudi zvonovi iz ne?tetih ljubljanskih in drugih slovenskih cerkva. Sli?ali smo tudi blagoslov lipe, ki pa ga to pot levi?arski huligani niso uti?ali z izklopom mikrofona. In Ku?an, osamljen in vidno zagrenjen, je s svojim razkazovanjem kolesarskega znaka na beli srajci deloval v tem svetu groteksno, izgubljeno in razo?arano. Za nazaj, ker se mu je skoraj vse podrlo, kar je ustvarjal, in v kar je morda tudi verjel. In za naprej, ker z bedno predstavo huliganstva in sovra?tva njegovih kolesarjev si nima kaj obetati od prihodnjih volitev. Proslavo so sve?ano slavili tudi na drugih koncih Slovenije ter med zamejci in zdomci po svetu. Celo v ?tevilnih evropskih in svetovnih metropolah so mnoge njihove znamenitosti zasijale, odete v slovensko zastavo. Vklju?no z mogo?no Kristusovo skulpturo nad Riom de Janeirom.

V nasprotju s svetlobo in spro??enostjo uradne proslave pa se je na Pre?ernovem trgu zbrala mra?na zdru?ba zgodovinsko povo?ene Slovenije, ki ne more preboleti svojega poraza in ob poplavi cenenega in plehkega populisti?nega lepore?ja ?e dolgo ?asa bruha iz sebe v glavnem ?ol? in sovra?tvo. Posamezniki so celo posku?ali to bedo prenesti na Trg Republike. Ko pa jim je policija to prepre?ila, so po podatkih medijev (Novi glas, 1. 7. 2021) �za?eli ?vi?gati in trobiti med pregledom ?astne ?ete slovenske vojske, med intoniranjem slovenske himne, med molitvijo ob blagoslovu lipe in med minuto molka za padle v boju za Slovenijo�. Komentator teksta namre? ni mogel tega bednega po?etja poimenovati druga?e kot �drhal, ulica?� Kontrastov med obema nasprotujo?ima si prikazanima podobama Slovenije skoraj ni bilo mogo?e bolj slikovito prikazati.

Koper, 10. 7. 2021 Milan Gregori?