Skandinavske dr?ave so dolgo ?asa veljale za varne dr?ave in kot take tudi kot priljubljena destinacija
turistov. V zadnjih desetletjih so iz ekonomskih potreb velikodu?no odprle vrata mno?i?nim
migracijam muslimanov, kar je vneslo vanje nemir, zlasti po zaslugi druge generacije muslimanskih
priseljencev, med katere prodira radikalizem kljub odprtosti in gostoljubju treh skandinavskih dr?av in
socialni varnosti priseljencev. V nadaljevanju bomo navedli nekaj razlogov za ta nemir, predvsem
prisotnost in delovanje d?ihada ter nekaj odmevnih teroristi?nih napadov. O ostalih deliktih
priseljencev, vklju?no s posilstvi, je nemogo?e govoriti, ker oblasti in mediji izvajajo cenzuro, ter ni na
razpolago pravih podatkov.
Iz revije Limes (1/2018), ki velja za neuradno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva, zvemo npr.,
da je World Economic Forum ozna?il Finsko kot najbolj varno dr?avo na svetu. Kot izrazito lai?na
dr?ava je spodbujala in jam?ila mirno so?itje med razli?nimi verskimi skupnostmi, tudi muslimansko.
Dokler niso prvi teroristi?ni atentati razbili to idilo. Najprej dvoje atentatov v letih 2007 in 2008 (z
okrog 2o mrtvimi), nato d?ihadisti?ni atentat v mestu Turku avgusta 2017 (z dvema mrtvima in
?estimi ranjenimi), na kar je policija sporo?ila javnosti, da je uspela pravo?asno prepre?iti atentat na
neko cerkev v Helsinkih. Obstajajo tudi podatki, da se je iz Finske pridru?ilo islamski dr?avi okrog 30
borcev, in da naj bi jih bilo danes ?e okrog 100. Finske obve??evalne slu?be so namre? v zadnjem ?asu
zaznale veliko d?ihadisti?no dejavnost, zlasti s strani skupine Ansar al Islam, ki je aktivna po vsej
Evropi, ter ima policija pod nadzorom okrog 350 oseb, osumljenih povezav s teroristi. Luteranski ?kof
Kaarlo Kalliala je dan po teroristi?nem napadu v Turkuju pomirjal javnost z izjavo, da kljub tem
dogodkom prevladuje v mestu medsebojno zaupanje in ob?utek varnosti. Tudi muslimanska
televizijska mre?a na Finskem je obsodila napad, izrazila so?alje zaradi ?rtev in pozvala prebivalstvo k
skupnemu ukrepanju, ker ob navedenih dogodkih grozi dru?bi nevarna polarizacija, kar je eden
pomembnih ciljev d?ihada.
Ni? druga?e ni niti na Norve?kem, od koder se je po podatkih tamkaj?njih obve??evalnih slu?b
priklju?ilo islamski dr?avi okrog 150 borcev. Vidna figura radikalnega islama na Norve?kem je teolog
in pridigar mullah Krekar, ki je bil ve?krat aretiran zaradi ??uvanja k sovra?tvu in je trenutno v zaporu,
ker je grozil s smrtjo ministrskemu predsedniku Ernu Solbergu in biv?emu premieru Kjellu Magni
Bondeviku. Svoje aktivnosti je uspe?no izvajal tudi preko spleta.
Islamizacija je zajela tudi ?vedsko, zlasti v mestih Malmo in Goteborg, kjer je ?e tretjina prebivalcev
tujih korenin, od tega najve? muslimanov. ?vedske obve??evalne slu?be ugotavljajo, da se vse ve?
mladih, druge generacije, radikalizira, da so naklonjeni islamski dr?avi, in da se je s ?vedske priklju?ilo
islamski dr?avi preko sto borcev, od tega samo iz Goteborga okrog 100. V mestnem predelu Angered
bi naj po podatkih revije Limes muslimani predstavljali ?e okrog 70% prebivalstva ter bi naj tam
nastala vzporedna dru?ba z uveljavljenim ?eriatskim pravom, verskimi sodi??i in versko policijo.
Podobnih getov, imenovanih no-go-areas bi naj bilo na ?vedskem ?e preko 50 ter bi naj v njih po
oceni ?vedske policije delovalo ?e okrog 3000 skrajne?ev, od tega 2000 muslimanov, ?igar ?tevilo pa
neprestano nara??a. Dva izmed njih, Osama Krayem in Mohamed Belkaid sta bil marca 2016 vpletena
v teroristi?ne napade na letali??u v Bruslju in na podzemni ?eleznici v Molenbeeku (eni izmed
bruseljskih ob?in), v katerih je umrlo 30 oseb, okrog 300 pa je bilo ranjenih.
Na koncu teksta o skaljeni idili v skandinavskih dr?avah je avtor (Umberto de Giovannangeli) dejal,
da za boj proti radikalizaciji ne zado??a socialna dr?ava (dostop do dela, stanovanja, izobrazbe?,
prip. avt.), ker obstaja v ?loveku poleg tega tudi mo?na potreba po identiteti, po smislu ?ivljenja in
smrti, na kar o?itno ponujajo Alahovi voj??aki u?inkovit odgovor, ?eprav izkrivljen.
Koper, 12, 1, 2020 Milan Gregori?