Kulturna prebuja Slovenske Istre kot slutnja prihajajo?e politi?ne pomladi

Prve lastovke politi?ne pomladi so se v Slovenski Istri pojavile sredi 70-tih let z odkritjem v

krivi?no pozabo potisnjenih pesmi duhovnika in pesnika Alojza Kocjan?i?a. ?utili smo, da se

nam nekaj podira pod nogami in pri iskanju novega smo se samodejno vra?ali k virom, kjer so

stvari bolj ?iste, in tam smo sre?ali njega, ki nas je nevsiljivo vabil: �Pridi brat,/da ti odkrijem

svoj zaklad,/da ti povem, kako sem mlad,/kako razko?no sem bogat�. Njegov klic je segel v

premnoga srca in okrog njega se je za?elo zbirati staro in mlado. Sre?anja so nas duhovno

povezala in kot ?ude?ni otroci smo nato za?eli na?e skupno dolgo popotovanje po Slovenski

Istri z njegovimi pesmimi v rokah in srcih, od kraja do kraja. Zrl je v nas kot kak za?uden

otrok. ?utili smo, da se z njegovim povratkom vra?a ?e kaj drugega, kar se je potem

uresni?ilo s prihodom slovenske politi?ne pomladi in rojstvom slovenske dr?ave. In res,

navedeni kulturni prebuji se je kmalu pridru?ila prava slovenska politi?na pomlad, ki je

tokrat, v nasprotju naravnim ciklusom, prihajala s Kranjske in Primorsko. In to na valovih, ki

so jih spro?ali znani dogodki kot Revija 57, upor proti skupnim jedrom, pisateljska ustava,

Bav?arjev odbor idr. Slovensko Istro so tedaj vzvalovale ?tevilne odmevne javne tribune, v

glavnem v re?iji uporni?ke Skupine 88, ustanovljene na pobudo pripadnikov italijanske

skupnosti, Kulturnega kluba Istra ter Mnenjskega gibanja za Slovensko Istro, ki se je s svojimi

odmevnim javnimi izjavami v zvezi s pomembnimi vpra?anji na?ega ?asa in prostora v slabem

desetletju obstoja uveljavilo kot upo?tevanja vreden oblikovalec javnega mnenja. Bilo je tudi

pobudnik in vlagatelj ovadbe proti italijanskim vojnim zlo?incem. Med ostalim smo v 90-tih

letih na pobudo nekaterih primorskih domoljubov in pre?ivelih Tigrovcev ustanovili tudi

Dru?tvo za negovanje rodoljubnih tradicij Tigr Primorske, ki je v prvem desetletju svojega

obstoja uspe?no za?elo z rehabilitacijo Tigra, postavilo prek dvajset spominskih obele?ij

�pozabljenim� Tigrovcem in drugim primorskim domoljubom, izdalo ducat knjig, tudi o bridki

usodi Tigrovcev pod komunizmom, izborilo kon?no tudi Tigrovcem podoben socialni status,

kot so ga ?e pol stoletja u?ivali borci NOB, izdelalo projekt in dalo pobudo za gradnjo

tigrovskega spomenika na Velikem Cerju idr. A je po nesre?ni, skoraj hkratni smrti njegovih

ustanoviteljev (Karlo Kocjan?i?, Ciril Pelicon, Nadja Maganja idr.) padlo v �prave� roke, postalo

privesek bor?evske organizacije in se razletelo v kose. Skoraj isto?asno je koprski duhovnik

Primo? Kre?i? s sodelavci spravil v ?ivljenje Klub kr??anskih izobra?encev, ki je v dveh

desetletjih, v prete?no nabito dvorani pod cerkvijo na Markovcu v Kopru poklonil svojim

?lanom in nam drugim, prijateljem njihovega kluba, mnogo bogatih kulturnih ve?erov.

Ogro?eno, a odlo?no rojstvo slovenske dr?ave

Slovenski politi?ni pomladi je nato sledilo politi?no poletje in jesen z njunimi dragocenimi

sadovi kot npr. plebiscit, razglasitev samostojne slovenske dr?ave, prve demokrati?ne volitve

idr. Pomladniki smo hiteli ustanavljati Demosove stranke in se pripravljali na prve

demokrati?ne volitve. Ni nam bilo ?al ne ?asa ne denarja. Take dru??ine ?e davno nisem videl

skupaj. Zjutraj smo se dogovarjali, zve?er zborovali in pono?i lepili plakate, kot kaki ilegalci, z

zanosom, ki je nepozaben in neponovljiv. Luksuzna slu?bena vozila prebarvanih partijcev in

njeni dobro pla?ani funkcionarji so na poti na njihove sestanke prehitevali na?e stare

ropotajo?e katrce in spa?ke, vendar jim smer ni bila prava in so zgre?ili cilj. Slovenija se je

osamosvojila! Bili smo pri?e in akterji v dogajanju, ko je po izjavi istrske sociologinje Lede

Dobrinja, ene od vidnih akterjev tega ?asa, �vse vrelo od ustvarjalnih energij in bu?alo od

sre?e�. Hkrati pa so ta zanos prekrili temni oblaki. Pri?lo je do odkrite agresije JLA na

Slovenijo z namenom, da bi ta demokrati?ni proces zadu?ili. Rojstvo slovenske dr?ave je tako

pospremilo grmenje jugotankov po slovenskih cestah in na mejnih prehodih, ki pa jih je

odlo?enost naroda, da obrani svojo svobodo in svojo zemljo, ustavila, jih prisilila, da se

vrnejo najprej v kasarne in nato, da zapustijo Slovenijo. Zmaga je bila izbojevana, a ?al, ni ?lo

brez ?rtev.

Nekaj utrinkov, kako smo Slovenci ob morju do?ivljali rojstvo slovenske dr?ave

Na dan pred volitvami me je zve?er poklical brat iz Trsta, ki je pozorno spremljal dogajanje, in

me pri tem opozoril, da nismo v Istri svobodno volili ?e preko 70 let, ?e vklju?imo tudi

obdobje fa?izma. Sem kar obstal, ko sem na to pomislil. Sledil je dolg telefonski klic bratranca

iz Milana, ki mi je z ganjenim glasom hitel sporo?ati, da je imel za neki italijanski ?asopis

intervju in novinarju dopovedoval, da Slovenci niso ne agresorji ne separatisti, in da

slovensko dr?avo ustvarjajo ljudje kulture, izhajajo? iz pravice, ki jim jo daje jugoslovanska

ustava. Poklical me je tudi bratranec iz Argentine in mi v nekoliko polomljeni sloven??ini

zanosno sporo?il svoj �?ivela Slovenija�. Tr?a?ki so?olci s slovenske klasi?ne gimnazije v Trstu

so dobesedno viseli na telefonu in me spra?evali o poteku dogodkov v slovenskem

parlamentu. Ko so glavne odlo?itve padle in so se zadnji jugotanki vkrcali na ladje, sem

nekega dne sre?al pred koprsko stolnico prijatelja in so?olca iz Trsta dr. Draga ?toka, ki mi je

ves radosten dejal, �kako spro??eno in prijetno se po?uti sedaj v Sloveniji, kot ?e nikoli

doslej�. V pismu tr?a?kemu prijatelju in so?olcu, zdaj ?e pokojnemu Sa?iju Martelancu, pa

sem opisoval, �kako sem dan svobodnih volitev do?ivljal kot praznik, skoraj tako kot Veliko

no? v otro?tvu in kako so ljudje prihajali in odhajali z voli??a slovesno in zbrano?, kot pri

svetem opravilu. In ko smo se sre?evali na ulici in nejeverno zrli drug v drugega, je bil med

najpogostej?imi stavki, ki smo si jih izrekali, ta, da je spet vredno ?iveti�. V njegovih odzivih

na moja sporo?ila je bilo ?utiti, da je ob teh velikih dogodkih tudi sam ?arel od sre?e. Na

enem od na?ih ob?asnih izmeni?nih sre?anj maturantov na obeh straneh meje, to pot v Istri,

leta 1993, sem zaklju?il kratek pozdravni nagovor z besedami, �da je na? dana?nji jubilej

zaznamovan tudi z veli?astnim mejnikom v zgodovini na?ega naroda, saj smo prvi? skupaj na

tleh neodvisne, demokrati?ne in suverene slovenske dr?ave. Daj Bog, da bi si nih?e nikoli ve?

ne drznil ogroziti teh na?ih drago in te?ko dosanjanih sanj�. Ko sva se ob tem s so?olcem

spogledala, sem opazil, da so se mu orosile o?i.

Koper, 7. 6. 2021 Milan Gregori?