Evropski parlament je s sprejetjem resolucije o Evropski zavesti in totalitarizmu z dne 2. 4. 2009 razglasil 23. avgust za dan spomina na ?rtve nacizma in stalinizma. Izbrani datum sovpada z dnevom podpisa pakta Ribbentrop-Molotov o sodelovanju Hitlerjeve Nem?ije in Sovjetske zveze, ki je vseboval tajno klavzulo o razdelitvi in zasedbi dela severo-vzhodne Evrope, kar sta kmalu po podpisu pakta prijateljski dr?avi tudi uresni?ili. Leta 2010 je tedanji predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek ta pakt ozna?il za dogovor dveh najhuj?ih oblik totalitarizma v zgodovini ?love?tva. Namen dneva spomina pa je ohranjanje spomina na mno?i?ne izgone in poboje in hkrati spodbujanje demokrati?nih vrednot z namenom krepitve miru in stabilnosti v Evropi (Wikipedija). V pri?ujo?em sestavku bomo odmislili dva druga totalitarizma in sicer fa?izem in nacional-socializem (nacizem), ki sta obadva tudi socialisti?nega izvora, in sta bila kratkega diha (okrog dve desetletji), in se bomo omejili na prvega, to je na komunizem, ki sta ga ostala dva posnemala, in ki je usodno zaznamoval skoraj celo dvajseto stoletje.
Nastop komunizma (oziroma socializma) v Evropi in odzivi nanj
Za uvod naj opozorim, da nekateri avtorji ozna?ujejo marksisti?ni gospodarski in dru?beni eksperiment za komunizem, drugi pa za socializem, kar bralca ne bi smelo motiti, ker je pod omenjenima izrazoma mi?ljena podobna vsebina, saj se socializem ?teje kot za?etna faza komunizma. Na evropski politi?ni sceni se je komunizem pojavil z rde?im oktobrom (1917), ki je napovedoval ni? manj kot svetovno revolucijo, ki pa se ni zgodila, ?eprav je SZ na konicah bajonetov komunizem vzpostavila v Vzhodni Evropi ter je postala zgled tudi drugim dr?avam v Ju?ni Ameriki, Aziji in Afriki. Komunizmu je botrovala tudi velika gospodarska kriza v letih 1929/1933, ki je spodkopala vero v tr?ni sitem in je kazalo, da bo prihodnost rde?a. Znan je rek, da kdor sredi 20. stoletja ni bil za delavsko dr?avo, z njegovim srcem nekaj ni bilo v redu, ki pa mu je bil po propadu komunizma dodan ?e stavek, da kdor je danes za komunizem, pa z njegovo glavo nekaj ni v redu. V medijih pa smo lahko prebrali (Dru?ina, Slovenski ?as, ?t. 63 VII/2015), da so bile univerze v Evropi in dru?beno kriti?ni intelektualci ?e v ?asu med prvo in drugo svetovno vojno naklonjeni marksizmu in podobnim levi?arskim idejam. Sam izbruh vojne je bil zanje povsem naravna in pri?akovana faza razvoja. Po vojni pa je ve?ina evropskih dr?av sama posegla po nekaterih socialisti?nih prijemih v svoji skrbi za zdravstvo, ?olstvo, kulturo in socialno varnost za primer brezposelnosti ter z uvajanjem delavskega soupravljanja in zakonsko uveljavitvijo kolektivnih delavskih pravic. ?eprav je socialisti?na ideja na ?iroko osvajala delavske mno?ice po svetu in tudi ?tevilne intelektualce, je ?e zgodaj ob njenem nastopu izzvala kriti?ne odmeve. Pisatelj Alojz Rebula je npr. zapisal, da uvajajo novo religijo brez Boga, pravzaprav proti njemu. Tudi Dimitrij Rupelj je ob neki prilo?nosti podvomil o uspe?nosti izganjanja Boga in spomnil npr., da imajo Ameri?ani Boga zapisanega v Deklaraciji o neodvisnosti, in da predsednik dr?ave, preden nastopi svojo slu?bo, prise?e na Sv. pismo in prosi Boga za pomo? (So help me God). Resni kritiki so ideje marksistov ocenjevali za utopijo in jim o?itali, da z obljubo o pravi?nosti in blaginji zavajajo ljudi in, drugi?, da se z nasilnim uresni?evanjem navedenih utopi?nih idej napovedani raj na zemlji sprevra?a v pekel. Dr. Bernard Br??i? pa je sicer priznal (Reporter, 3. 4. 2017), da tr?ni sistem povzro?a velike dohodkovne neenakosti?, vendar je eno najpomembnej?ih gonil gospodarskega razvoja in na dr?avi je?,da morebitne negativne posledice obrzda z zakonskimi predpisi, obdav?enjem in na druge na?ine. Dodal je ?e, da socializem zaradi svoje prislovi?ne gospodarske neu?inkovitosti ni sposoben uresni?iti svojega temeljnega poslanstva, to je zagotavljanje blaginje prebivalstvu?, in zaradi te svoje ekonomske manjvrednosti nikoli ne more ostati demokrati?en ter se lahko obdr?i le, ?e se sprevr?e v avtokracijo, pospremljeno z zdrsom v totalitarizem in to z velikimi ?rtvami. Celo Spomenka Hribar se je spotaknila ob socializem (Reporter, 12. 2. 2018) z besedami medtem ko je socialdemokratsko in sindikalno gibanje delavcev predstavljalo njihov razredni boj od spodaj navzgor, pa je delavski razred (beri partija, op. avt.), ko je pri?el na oblast, bojeval boj od zgoraj navzdol v imenu delavskega razreda.
Mno?i?ni zlo?ini komunizma in njihovo blagohotno obravnavanje na Zahodu
Leta 1997 je iz?la knji?na uspe?nica ?rna knjiga komunizma, prevedena v 26 jezikov in prodana v milijonski nakladi. Gre za knji?no delo ?estih novinarjeve leve opcije, francoskih in poljskih, med njimi je tudi Stephane Courtois, francoski komunist, celo nekdanji maoist, ki je knjigo tudi uredil in napisal uvod. V njem lahko preberemo, da je komunizem teoreti?no, kot utopi?ni projekt, povsem legitimen, ?e odmislimo njegovo konkretno izvedbo, ki so jo poosebljali Lenin, Stalin, Mao, Ho ?i Minh, Castro in h katerim bi sam dodal tudi Tita. Arhivi in ?tevilna pri?evanja namre? ka?ejo, da so bili strahovlada in zlo?inskost ena od temeljnih razse?nosti komunizma. Podatki v knjigi o ?love?kih ?rtvah, ki jih je povzro?il komunizem, pa so naravnost srhljivi (Kitajska 65 milijonov, ZSSR 20, Severna Koreja 2, Kambod?a 2, Vietnam 1, Vzhodna Evropa 1, Afrika 1,7, Afganistan 1,5 idr. Okrog 95 milijonov ?rtev v primerjavi npr. s 25 milijoni, ki jih pripisujejo nem?kemu nacizmu. V zvezi s povojnimi komunisti?nimi ?rtvami v Jugoslaviji pa je Aleksander Rankovi? v svojem referatu v zvezi skup??ini v Beogradu, januarja 1951, poro?al (Reporter, 24. 10.2016), da je bilo v Jugoslaviji v povojnem ?asu od leta 1945 do leta 1951 pobitih 568.000 ljudi, 3.777.776 pa naj bi jih bilo zaprtih v nekaj sto jugoslovanskih gulagih. Slovenija z okrog 700 evidentiranimi mno?i?nimi mori??i pa je verjetno unikum na stari celini, prava evropska Kambod?a. V Reporterju (15. 1. 2018) smo lahko brali misli Courtoisa, da genocid nad pripadniki drugega dru?benega razreda je enak genocidu nad pripadniki druge rase?Metode, ki jih je za?el uveljavljati Lenin, sistematiziral pa Stalin in njegovi podaniki, so identi?ne po?etju nacistov, s to pomembno razliko, da so bila prva komunisti?na grozodejstva izvr?ena ?e tedaj, ko nacizma ?e ni bilo. Rudolf Hoss, ustanovitelj Auschwitza, pa je priznal, da so Auschwitz gradili po na?rtih gulagov v Sovjetski zvezi. Glede na to, da so avtorji raziskav v navedeni knjigi levo usmerjeni intelektualci, lahko sklepamo, da gre za verodostojno delo. V spremni besedi h knjigi pa je francoski zgodovinar Alain Besancon, v zvezi z neenakovrednim obravnavanjem totalitarizmov v okviru dana?njega zgodovinskega spomina, ko so grozote nacizma ?e ?ive, zlo?inska dejanja komunizma pa skoraj pozabljena, zapisal, da bi bila velika sramota, ?e bi prihajajo?emu stoletju zapustili izkrivljeno Misel, ki se ne bi ozirala na velikanski obseg komunisti?nih zlo?inov? Pripomnil je ?e, da je verjetno eden od razlogov za blagohotno obravnavanje zlo?inov komunizma tudi dejstvo, da je Stalin v drugi svetovni vojni prestopil s Hitlerjeve na zavezni?ko stran in mnogi dobronamerni ljudje so sklepali, da bolj?eviki zato ne bi smeli biti zlobni. Prete?ni del intelektualnih krogov evropske levice pa je vedel za komunisti?ne zlo?ine, a so bili njihovi krogi dolgo ?asa prete?no tajno oz. ilegalno financirani s strani SZ, kar jih je obvezovalo k molku, in je bilo tako veliko vpletenih v naveden rde?i mrtva?ki ples.
Koper, 6. 9. 2021 Milan Gregori?