Nekaj primerov uspe?ne integracije priseljencev v novo dru?bo
Izku?nje ka?ejo, da uspe?na integracija lahko obogati tako dr?avo gostiteljico kot tudi
priseljence. Med primere dobre prakse integracije se pri?tevajo npr. Kanada in Avstralija, ki
sta v bistvu de?eli priseljencev. Tudi ZDA sprejemajo priseljence iz vsega sveta, zlasti iz
Latinske Amerike, in se ti dokaj uspe?no integrirajo v ameri?ko dru?bo. Kar bi lahko
pomenilo, da je integracija priseljencev iz istega kulturnega okolja la?ja, lahko pa tudi, da je
absorpcijska mo? ZDA ve?ja, kot evropska. V zvezi z ZDA je zanimivo tudi, da dokaj uspe?no
poteka tudi integracija ljudstev iz druga?nega kulturnega okolja, kot npr. Kitajcev in Indijcev.
O njih je diplomat in analitik MZZ mag. Marko Osolnik dejal (Reporter, 27. 8. 2017), da v
veliki ve?ini postajajo produktivni prebivalci svojih novih domovin, spo?tujejo zakone in
nepisana dru?bena pravila, pla?ujejo davke itn. Tudi staroselski muslimanski ?ivelj na
Balkanu se je kljub zvestobi islamu v veliki meri evropeiziral, to je sprejel kulturne navade
evropskega okolja v pogledu dru?inskega ?ivljenja, ?tevila otrok, obla?enja, hrane, lo?itve
religije od dr?ave ipd. Do radikalizacije muslimanov v dolo?enih okoljih Balkana je pri?lo ?ele
med zadnjo medetni?no in medreligijsko balkansko vojno ter so to zanetili v glavnem tuji
muslimanski borci, ki so prisko?ili na pomo? Bo?njakom. Kar potrjuje ugotovitev, da je za
uspe?no integracijo kulturna bli?ina pomembnej?a od religijske. Med primere sorazmerno
uspe?ne integracije pri?teva Osolnik tudi tur?ke priseljence iz zadnjih desetletij v Nem?iji. Ti
so se v velikem ?tevilu vklju?ili v civilnodru?bene organizacije in stranke (Zeleni idr.). Dosegali
bi naj tudi visoko stopnjo organiziranosti. Kot primer se navaja, da se je npr. v Kolnu na
demonstracijah v podporo Erdoganu zbralo okrog 40.000 ljudi. Po mnenju analitikov bi naj
jim to uspelo z obve??anjem v mo?ejah, prek svojih medijev, civilnodru?benih in politi?nih
organizacij, spleta itn. Da lahko kultura okolja vpliva tudi na islam, nam govorijo tudi primeri
v nekaterih islamskih dr?avah. Iz medijev smo npr. zvedeli (Novi glas, 28. 6. 2018), da je v
prete?no muslimanskem Senegalu verski fundamentalizem celo kaznivo dejanje. Pa da so
?enske enakopravno prisotne v parlamentu, se obla?ijo v ?ive barve in ni predpisano nobeno
zakrivanje telesa. To pripisujejo tamkaj?njemu afri?kemu kulturnemu okolju, za katerega je
?ensko telo nekaj lepega in svetega, kar naj bi izviralo iz ?asov matriarhalne dru?be.
Problemi neintegracije muslimanskih priseljence v Evropi
Ob dejstvu, da se muslimani priseljujejo v Evropo ?e desetletja po drugi svetovni vojni, je
Osolnik ocenil, da se na podlagi razpolo?ljivih podatkov lahko ?e poda kvalificirana ocena,
da je integracija (socioekonomska in sociokulturna) muslimanskih priseljencev v evropske
zahodne dru?be na ?alost v veliki meri spodletela. To smo ?e sli?ali tudi iz ust politikov, npr.
Merklove. Obstaja namre? vse ve? dokazov, da se zlasti v Evropi muslimanski priseljenci sami
zapirajo v svoje gete in si tam ustvarjajo svoj svet z mo?ejami, lastno notranjo ekonomijo,
lastnimi trgovinami in servisnimi dejavnostmi, z lastnimi ?olami, medijskimi hi?ami, lastnim
na?inom obla?enja, celo z lastnim ?eriatskim pravom itn. ter celo ?e zahtevajo, da naj se
njihovemu na?inu ?ivljenja prilagodi avtohtono prebivalstvo. Iz takega razslojevanja dru?be
oz. iz take multikulturnosti pa se lahko rodijo samo nemiri, konflikti, kriminal in terorizem,
kar se ?e dogaja. Osolnik je navedel tudi podatke raziskave mo?ganskega trusta Evropske
vrednote o stali??ih in pogledih muslimanov, ki stalno ?ivijo v ?lanicah EU, na nov svet, ki jih
obdaja. Raziskovalci so bili ob rezultatih raziskav ?okirani, saj naj bi kar 44 odstotkov
vpra?anih muslimanov mogo?e opredeliti kot islamske fundamentaliste; 54 odstotkov jih je
prepri?anih, da je Zahod zaprise?en sovra?nik muslimanov, in 71 odstotkov jih meni, da se
?enske ne bi smele posve?ati izobra?evanju in karieri. Kat 72 odstotkov francoskih
muslimanov pa je naklonjenih ideji, da bi moralo biti ?eriatsko pravo glavni ali celo edini
zakonik v dr?avi. Med britanskimi muslimani pa se s tem strinja 60 odstotkov vpra?anih Iz
nem?kih migrantskih sredi?? pa prina?ajo mediji naravnost srhljive podatke, ?eprav naj bi
nem?ke oblasti omejevale novinarjem dostop do tabori?? in poro?anje o razmerah v njih.
Tako beremo, da so se v njih razbohotili kriminal, nasilje nad jezikovnimi in verskimi
skupinami, posilstva, trgovina z drogami in organizirana prostitucija. Mnogi migranti izginjajo
v Francijo, na ?vedsko ali pa celo v ilegalo oz. podzemlje Nem?ije. Vse ve? je poskusov
samomora. Pomo?ni muslimanski pazniki postajajo del kriminalnih zdru?b itn. Razmere naj bi
bile podobne tistim v Calaisu, Idomeniju in drugih muslimanskih getih. Po podatkih medijev
(Demokracija, 8. 11. 2018) je v neimenovani dr?avi 23-letni migrant posilil 10-letno pun?ko in
dobil zelo milo kazen. Prito?bo to?ilstva pa je vrhovno sodi??e zavrnilo in potrdilo sodbo
ni?jega sodi??a z utemeljitvijo, da spolni odnos z 10-letnim otrokom ni posilstvo, ?e si del
dru?be, kjer so spolni odnosi me odraslimi in otroki normalni. Kar bi lahko pomenjilo
pristajanje Evrope na ?eriat ali najmanj na dva vzporedna pravna sistema. Po programu
nem?ke vlade (Reporter, 8. 7. 2019) naj bi vsako leto vsako leto vklju?ili okrog 100.000
prosilcev za azil v ?estmese?ni program opravljanja raznih enostavnih del (?i??enje stavb,
ko?nja trave, hi?ni?ka dela idr.). Vendar se je po podatkih zveznega urada za delo, ki jih je
objavil Welt, v ?asu od septembra 2016 do februarja 2019 vklju?ilo v navedena dela le
32.000 prosilcev, zadnje mesece pa komaj ?e kak tiso? na mesec. Zaskrbljujo?i podatki
prihajajo tudi s ?vedske (Reporter, 18. 12. 2017), kjer so levi?arske vlade v preteklosti na
?iroko odprle vrata migrantom. V dr?avi naj bi bilo danes ve? kot 100 no go con, to je
migrantskih con z mno?ico kriminala, v katere nih?e ne ?eli vstopati. Celo re?evalci bi naj v
primeru nesre? vstopali samo s ?eladami, neprebojnimi jopi?i in ob spremstvu policije.
Mediji poro?ajo tudi (Demokracija, 9. 5. 2019), da se po?asi in vztrajno ?iri seznam mest, v
katerih legalno, kot v Veliki Britaniji, ali na pol legalno delujejo alternativna sodi??a, ki sodijo
po ?eriatskih normah. ?eriat zajema vsa dogajanja v ?ivljenju, vklju?no z dru?inskimi odnosi,
dedovanjem, davki, o?i??enjem in molitvijo. Pisatelj, publicist, fotograf in svetovni popotnik
Gregor Preac meni (Reporter, 1. 8. 2016), da bo s pove?evanjem ?tevila muslimanov njihova
integracija ?e manj verjetna. Prvi?, ker v demokrati?ni Evropi ne more? nikogar prisiliti v
integracijo, in drugi?, ker ni logi?no, da bi se vera, ki se uspe?no ?iri, podrejala. To je
namre? vera, ki ima polne mo?eje, ?e vedno veliko rodnost, ustanavlja svoje organizacije,
medije, ?e prve politi?ne stranketer je ustvarjena za osvajanje, ne pa za podrejanje. Pri
tem Preac opozarja, da je islam povsem nekaj drugega kot kr??anstvo. Ima namre? vgrajene
mo?ne varovalke, kot so smrt za odpadni?tvo oz. prestop v drugo vero, u?ivanje versko ?iste
hrane, poroko dolo?a dru?ina, in to znotraj svoje verske skupnosti. Svojim dekletom
prepre?uje poroko s staroselci (neverniki), staroselska dekleta pa s poroko islamizira. Zato
naj bi Nem?ija v zadnjem desetletju zabele?ila ?e okrog 15.000 prestopov v islam.
September, 2019 Milan Gregori?