builderall

U t e m e l j i t e v


Kratek curriculum vitae in opus

Na spletni strani Primorci.si lahko preberemo, da se je Leda Dobrinja rodila v Kopru, 22. 6. 1954, o?etu Julijanu Dobrinji in materi Zvezdani, roj. Bembi?. Otro?tvo je pre?ivela v Loparju. Osnovno ?olo je obiskovala pri Sv. Antonu in v Marezigah. Po zaklju?eni srednji ekonomski ?oli v Kopru se je vpisala na Fakulteto za sociologijo, politi?ne vede in novinarstvo v Ljubljani in diplomirala leta 1981.

Po diplomi je za?ela s prou?evanjem duhovnih ved in po letu 1985 s ?tudijem del ameri?kega filozofa in humanista L. Rona Hubbarda. Med leti 1987 in 1992 je izvedla ve? predstavitvenih te?ajev v Ljubljani, Kopru in Trstu in nato nadaljevala ?tudij v Italiji, ZDA, na Mad?arskem, Danskem in v Veliki Britaniji ter leta 2020 zaklju?ila peto stopnjo Scientolo?ke akademije. S svojim jezikovnim in strokovnim znanjem je v letih 2008-2009 pomagala pri izdaji prevodov desetih osnovnih del L. Rona Hubbarda v sloven??ino. S svojimi prispevki je sodelovala tudi pri mednarodnih kampanjah proti dru?benim pritiskom, nepismenosti, drogam in za uveljavljanje moralnih vrednot. V letih 1993-1996 se je pri Andrago?kem centru Slovenije usposobila kot mentorica za vodenje ?tudijskih kro?kov in v nadaljevanju realizirala kro?ke Lopar, v?eraj, danes in jutri, Beseda Slovenske Istre, Lupar enbot, Slovenci v Istri, Ljudsko znanje o rastlinah ? etno botanika in Istrske teme, od katerih posamezni kro?ki te?ejo ?e danes. Leta 1997 je za podajanje znanja drugim dobila priznanje Andrago?kega centra Slovenije. Iz ?tudijskih kro?kov so se rodili tudi nekateri trajni produkti, kot so vklju?itev vasi Lopar v program CRPOV, domoznanska revija Brazde s Trmuna, list Istrske teme, Krajevna domoznanska zbirka v Hi?i od Bardinca ter Izkustveno posestvo Pod Vardo zabavsko. Svoje literarne, poljudno?raziskovalne ter dru?beno kriti?ne prispevke z istrsko tematiko je objavljala v revijalnem tisku v Sloveniji, Istri in Trstu. Leta 2015 je Dobrinja vodila pripravo in izdajo zbornika Slovensko staroselstvo in Istri, ki sta mu sledila ?e II. III del, pri ?emer je zadnji iz?el leta 2020. Vmes, leta 2018, je izdala knjigo Tretja istrska prebuja in njene sen?ine.

Dejavnosti, ki so potekale od leta 1992 do 2001 v Hi?i od ?uda v Loparju, ki si je pridobila tudi prilastek Mali center istrske kulture, so poznane tudi kot Tretja istrska prebuja, o ?emer pa bomo nekoliko podrobneje spregovorili v nadaljevanju.


Sodelovanje s kulturnim programom Radia Trst A

Med leti 1995 in 2000 je Dobrinja sodelovala s kulturnim programom Radia Trst A. Kot mentorica je z urednico Nadjo Rojac realizirala slede?e odmevne radijske nize:



Hi?a od ?uda in Tretja istrska prebuja

Sociologinja Leda Dobrinja, avtorica knjige Tretja istrska prebuja in njene sen?ine, je na prelomu stoletja na svojem domu v Hi?i od ?iuda v Loparju spro?ila eno najbolj pristnih in mo?nih kulturnih gibanj, ki jih je v zadnjem ?asu premoglo avtohtono slovensko prebivalstvo v istrskem in tr?a?kem prostoru. Ni naklju?je, da se je to gibanje rodilo skupaj s slovensko dr?avo, saj je nosilo v sebi mo?an dr?avotvorni in nacionalni naboj. Bilo je del ?ir?e kulturne in narodne prebuje tega prostora, ko se je istrska politi?na pomlad za?ela z odkritjem v krivi?no pozabo potisnjenega pesnika in duhovnika Alojza Kocjan?i?a. Istrani smo ?utili, da se nam nekaj podira pod nogami in pri iskanju novega smo se samodejno vra?ali k izviru, kjer so stvari bolj ?iste. Tako je bil Kocjan?i? na za?etku kulturnega delovanja zvezda vodnica tudi za Ledo Dobrinja. Njegov klic Pridi, brat, da ti odkrijem svoj zaklad, da ti povem, kako sem mlad, kako razko?no sem bogat, je segel v premnoga srca istrskega in tr?a?kega ?ivlja. Njena knjiga je ve?plastni zapis dogajanja okrog Hi?e od ?iuda v obdobju ustanavljanja slovenske dr?ave, ko je po izjavah avtorice vse vrelo od ustvarjalnih energij in bu?alo od sre?e. Dogajanje, ki ga avtorica knjige ozna?uje za tretjo narodno prebujo Slovenske Istre, ob kateri je sanjala, kako naj bi slovenska istrska avtohtona skupnost in njena neodvisna inteligenca vzeli vajeti v Slovenki Istri v svoje roke. Tretja prebuja pa, po prvi ob koncu 19. stoletja, s ?italnicami in tabori, in drugi, ki se je rodila iz upora proti fa?izmu, najprej s TIGR-om, nadaljevala z ljudsko vstajo znotraj NOB-ja ter dosegla vrhunec v zanosu obnove po drugi svetovni vojni.

Osr?je dogajanja je bila Hi?a o ?iuda in Center Vita, to je avtori?in dom in zasebni zavod za pospe?evanje kreativnosti in naravno ?ivljenje. Hi?o je avtorici uspelo odkupiti z velikimi napori ter jo predelati v svoj dom in hkrati v kulturni hram istrskega pode?elja. V njej se je polno desetletje zbirala doma?a kulturna srenja, vklju?no z Istrani, ki smo ?iveli v mestih, in tistimi priseljenci, ki jim je Istra postala nov dom in jih je dogajanje pritegnilo. Ob materialnih in delovnih naporih okrog priprave in vodenja ?tevilnih projektov in kro?kov je Dobrinja na?la ?e dovolj mo?i tudi za razne kulturne prireditve na svojem domu in za sre?anja z istrskimi ljudmi, ki so pu??ali za seboj kakr?nokoli ustvarjalno sled. Neobremenjena in tovari?ka sre?anja ljudi vseh mogo?ih stanov, nazorov in interesov, od kmeta do doktorja znanosti, od duhovnika do nekdanjega partijskega sekretarja itn. Lahko bi rekli, da je to hi?o obdajal poseben blagoslov, pred katerim se je treba spo?tljivo pokloniti. Ne bom podrobneje na?teval ?tevilnih in raznolikih dejavnosti, ki so se odvijale v hi?i in v okviru Centra Vita, ker sem nekaj najpomembnej?ih namre? ?e navedel v uvodnih poglavjih. Spodbujene so bile s spoznanjem, da se ?lovek in narod lahko trdno zasidrata v ?asu in prostoru ter lahko kljubujeta viharjem, ki vr?ijo preko njiju, samo v primeru, ?e poznata kulturno dedi??ino svojih prednikov in se zavedata lastne narodne identitete. Lokalni, ideolo?ko enoumni, pisni in elektronski mediji so to samoniklo ustvarjanje Centra Vita podcenjevali in ga potiskali na obrobje. So mu pa tr?a?ki slovenski mediji, kot zgoraj navedeno, na ?iroko odprli svoja vrata, predvsem tednik Katoli?ki glas, ki ga je urejal na? istrski rojak Du?an Jakomin, in kasneje Novi glas, pa revija Mladika v re?iji Dru?tva slovenskih izobra?encev iz Trsta in predvsem Radio Trst A. Pri ?emer je Dobrinja menila, da bi ustvarjalni zanos brez te medijske podpore iz Trsta verjetno ope?al, in se nam je tako Trst, kot pri prvih dveh predhodnih istrskih prebujah, predstavil kot kulturno sredi??e tudi za Slovensko Istro.


Kljub vsemu temu ustvarjalnemu zanosu pa Center Vita kot mlada razvojna organizacija in eden prvih zasebnih zavodov ni bil dele?en posebnega razumevanja levih lokalnih oblastnih struktur. Njegovo delovanje je bilo namre? samoniklo, izven uradnega skrbni?tva, in so oblasti gledale nanj podcenjevalno. Knjiga navaja celo nekaj dejstev in podatkov, ki opozarjajo, da je morda Veliki brat prek svojih lovk nadziral, kdo vse se zbira in kaj se po?ne v tej hi?i. Pri pridobivanju sredstev je moral Center tekmovati z dr?avnimi in ob?inskimi institucijami, ki so bile ve?inoma trdno prisesane na ob?inske prora?une in s tem privilegirane. Tudi sicer so razpisovalci ponujali projekte v glavnem bolj izku?enim izvajalcem z drugih obmo?ij Slovenije, ki so potem najve?krat povzeli in realizirali zamisli doma?e istrske pameti, pri razpolo?ljivih sredstvih pa so pobrali smetano in doma?im podizvajalcem pustili drobtinice. Zato so doma?e organizacije, vklju?no s Centrom Vita, ?ivotarile ter bile potisnjene v polo?aj neprestanega bera?enja. Pridru?ili so se tudi ?tevilni nizki udarci kot zloraba avtori?inih zamisli in celo kraja produktov. To pa je imelo za Dobrinjo tudi materialne eksisten?ne posledice, saj je ob polovi?nem nadomestilu za skraj?ani delovni ?as svoj kruh slu?ila sproti, od projekta do projekta. V nekem intervjuju za PN je kljub navedenemu nehvale?nemu polo?aju dejala, da tega dela ne bi zamenjala z ni?emer, ker gradi na svojih koreninah in pri tem uporablja vse svoje znanje in sposobnosti. Kar spominja na misel Malega Princa iz francoskega literarnega dela Antoina de Saint-Exupery-ja, da ti namre? za tvojo ro?o, to je za tvoje veliko delo, ne sme biti ?al ?asa. Je pa hkrati priznala, da je bila njena odlo?itev, da svojo poklicno kariero in eksistenco zasnuje na razvoju istrskega pode?elja skoraj noro dejanje, ki je po?asi avtorico privedlo do pravega upora.

Nekega februarskega dne leta 2000, po sve?anem odprtju muzejske zbirke v Hi?i od Bardinca v Loparju, na katerem je dr. Du?a Krnel Umek izrekla avtorici priznanje za njen izjemen prispevek pri tem projektu, smo se namre? ?tevilni obiskovalci, vklju?no s takratnim koprskim ?upanom Dinom Pucerjem, zna?li v Hi?i od ?iuda. Gostiteljica je o?itno ?elela obele?iti 10. obletnico ustanovitve Centra Vita s temeljitim posvetom na temo razvoja Slovenske Istre in vloge doma?inov pri tem. Posvet je vodil avtor tega teksta in predstavil prisotnim vlogo in prehojeno pot Centra Vita in njegov simboli?en pomen, kot plod doma?ega profesionalnega znanja. Nakazal je perspektive njegovega nadaljnega delovanja in opozoril na odklonilni odnos lokalnih oblasti do Centra in iz tega izvirajo?i konflikt. Dobrinja je predlagala, da bi MO Koper, na podlagi projektov, zagotovila Centru Vita sredstva za financiranje enega delovnega mesta na ravni ob?inskega svetovalca in kritje materialnih stro?kov. V okviru takega dogovora bi bila avtorica pripravljena dati ob?ini na voljo Hi?o od ?iuda, to je svoj dom, kot javno dobro, v zameno za enko stanovanje. Hi?a je bila namre? avtori?in dom, muzej in galerija hkrati. S tem bi postala osrednji kulturni dom istrskega pode?elja, center kulturne ponudbe na pode?elju, sede? publikacij Brazde s trmuna in Istrske teme ter del turisti?ne ponudbe Slovenske Istre. Kocka je bila vr?ena in iz avtori?inega nastopa na posvetu se je dalo razbrati, da gre za dozorelo, premi?ljeno, odlo?no in dokon?no ponudbo. Pri tem se ni grebla za nobene privilegije, ampak zgolj za sistemsko ureditev polo?aja tistih doma?inov, ki so opravljali delo, ki bi ga morala opraviti dr?ava, a ga ni. Na ponudbo pa na posvetu ni dobila oprijemljivega odgovora in tudi kasneje ni pri?lo do nikakr?nega sporazuma. Tako je Dobrinja sredi leta 2000, po desetletju zanosnega ustvarjanja, potegnila nekaj dramati?nih potez. Center Vita je za?asno prenehal z dejavnostjo. Hi?o od ?iuda je najprej dala v najem in jo nato prodala, sama pa se je umaknila v tujino za dobrih sedem let. Za vse nas, njene sodelavce, podpornike in obiskovalce, vklju?no z ob?ino in Slovensko Istro, je bil to hud poraz in velika izguba. Tretja istrska prebuja je ugasnila in kmalu za njo tudi Kocjan?i?eva nagrada, ki so jo sesuli na?i doma?i rde?i Kmeri s svojimi ve?kratnimi surovimi posegi vanjo. Kot ogledalo na?ega ?alostnega stanja duha, oz. po avtori?inem mnenju, kot ogledalo odnosa, ki ga imamo mnogi Slovenci v Istri in nasploh do lastne izvirne kulture in narodne identitete.

Za temeljitej?e razumevanje dogajanja pa je treba ?e dodati, da je na za?etku 80. let avtorica zbolela za zahrbtno boleznijo, in je bil tako, kot je to navedla v knjigi, ves ta njen zanos okrog Hi?e od ?iuda hkrati njen intimni boj za ?ivljenje, ki ga je o?itno dobojevala.


Ledin povratek v domovino in njeni novi izzivi in boji na vseslovenski ravni

Po slabem desetletju odsotnosti se je vrnila v svojo rodno Istro in je, kljub ugasli tretji prebuji ter odporom in udarcem, ki jih je do?ivljala, s pe??ico starih sodelavcev ponovno prijela za delo. Pri ?emer si je najprej postavila vpra?anje kam s preostanki moje energije. In imela je nove sanje, prave prero?ke, ki so jo, kot je zapisala v knjigi, popeljale naprej v nove izzive, v nova dejanja, v nove boje?V raziskovanja, oblikovanje kriti?ne dru?bene misli, objave ipd. Niso je zanimali ne fitnes, ne potovanja, ne zabave... Menila je namre?, da je napo?il ?as, da napore usmeri na vseslovensko raven, ker je tudi na dr?avni ravni polo?aj podoben kot v Slovenski Istri. To je, odsotnost narodnega ponosa in podcenjevanje lastne kulturne dedi??ine in iz nje izvirajo?e identitete, kot na to neprestano opozarja tudi pisatelj Boris Pahor. Kopanje po kulturni in naravni dedi??ini njenega istrskega ljudstva jo je tako privedlo v raziskovanje izvora in kulture na?ega naroda in iz teh raziskav je pod njenim uredni?tvom leta 2015 iz?el zbornik Slovensko staroselstvo in Istri, ki v nasprotju z uradnim zgodovinopisjem zagovarja in dokazuje tezo, da smo Slovenci (vklju?no z ostalim slovanskim ?ivljem) staroselci na prostoru od Jadrana prek Donave, do ruskih ravnic in Baltika, in ne priseljenci, kar je izzvalo ?ivahne polemike. Zbornik je, kot navedeno v uvodnem poglavju, do?ivel dva dopolnjena ponatisa, od katerih je zadnji iz?el leta 2020. S somi?ljeniki je tudi odprla facebook skupino z naslovom Ali je v Istri ?e kdo ?iv in spletno stran za dru?beno kriti?ne objave Istrske teme. Za tematske objave pa je bila odprta spletna stran www istra.nasa.si. Kar vse ka?e, da Ledina zgodba ?e ni kon?ana?

In ob vsej tej svoji nevsakdanji prehojeni poti in njeni ?ivljenjski kalvariji je avtorica zapisala v knjigi o Tretji istrski prebuji?, da se zahvaljuje Stvarstvu (pisanem z veliko za?etnico), za dar, ki ji je bil dan z rojstvom. Za obstoj, za vse, kar je prejela, in za mo?nosti, ki so se ji ponudile. Ima se za globoko sre?no in privilegirano osebo in ne bi zamenjala ?rtice ali poteze svoje dosedanje odisejade. Pravi slavospev, torej, ?ivljenju, ustvarjanju, neprestanim bojem in zvestobi sebi in lastnim koreninam.


Koper, junij 2020 Milan Gregori?