POZDRAVLJENA �DOMOVINA�! Kristjani se vra?ajo na politi?no prizori??e

Dovolj je bilo levi?arskega zatohlega enoumja in nasilja

Te dni nas je v po?tnih predalih prijetno presenetil nov tednik �Domovina�, ki ga je zasnoval in ga izdaja Zavod Iskreni, in predstavlja nov pomemben prispevek kristjanov pri pluralizaciji medijev in s tem tudi pri demokratizaciji slovenske dru?be. Vera se namre?, ob drugih pogledih na svet, potrjuje kot eden najvitalnej?ih ?ivljenjskih nazorov, ter je kot taka velika potencialna eti?na energija. In politika, ki se ni sposobna povzpeti do tega spoznanja in potiska vero na dru?beno obrobje, je lahko samo pritlehna in kratkega diha. Kar je ve? kot potrdilo tudi veri?no sesutje komunisti?nih re?imov, ki so ve? kot pol stoletja potiskali verne ljudi v katakombe. Tudi tvorci sodobne demokrati?ne in na ?lovekovih pravicah slone?e Evrope, tega veli?astnega mirovni?kega projekta stare celine, so bili ljudje prete?no kr??anske provenience (Konrad Adenauer, Alcide De Gasperi, Jean Monnet, Robert Schuman idr.), in to v ?asu, ko pa je komunizem po svetu ?iril in polnil svoje grozljive gulage. Pisatelj Boris Pahorje je nekje ob?aloval, da smo Slovenci zaradi vsiljenega enoumja po vojni zapravili ?ivljenjsko prilo?nost, da bi namre? �ustvarili novo vstajenje, ki bi ?rpalo idejno mo? iz so?itja dveh svetovnih nazorov, dveh etik in dveh eshatologij�. V nasprotju s tem je ena opcija pregnala drugo v katakombe in sama objestno zagospodarila nad dru?bo. Ni bilo nikogar ve?, ki bi potegnil zavore, in voz je pol stoletja drvel v napa?no smer, dokler se ni stvar sesula sama vase.

Prispevek primorskih kristjanov pri pluralizaciji slovenske medijske scene

Nov tednik �Domovina� se pridru?uje ?tevilnim drugim primorskim projektom, ki so pomembno prevetrili zatohlo slovensko medijsko ozra?je, ki se nam je zavleklo iz prej?njega re?ima v tranzicijo. Naj omenim le najpomembnej?e. Najprej verski tednik Dru?ina, rojen leta 1952 na Primorskem, ki je kljub sovra?nim ?ikanam oblasti postal osrednji slovenski verski list. Pe??ica primorskih duhovnikov je leta 1965 kljub pritiskom re?ima pogumno zasnovala mladinski list Ognji??e, ki je od za?etne ciklostirane naklade 1.300 izvodov v nekaj letih dosegel magi?no ?tevilko 100.000 izvodov ter se kasneje prelevil v vsebinsko bogato in oblikovno privla?no mese?no revijo. Iz revije je nastala tudi zalo?ba Ognji??e, ki je v ?asu duhovne lakote pod prej?njim duhovno zatohlim sistemom izdajala knjige tudi v sanjski nakladi 20.000 do 30.000 izvodov. Z demokratizacijo in nastankom slovenske dr?ave so navedeni akterji pridobili tudi radijske frekvence in tako se je iz improviziranega studia pod cerkvijo Sv. Marka v Kopru za?el ogla?ati radio Ognji??e, ki se je potem preselil v Ljubljano. Tako so ti projekti ne samo obogatili Cerkev, ampak tudi pomembno prispevali k pluralizaciji medijev in demokratizaciji slovenske dru?be ter bi se lahko danes upravi?eno vpra?ali, �kaj bi Slovenija brez svojih Ognji??�.

Prispevek kristjanov pri pluralizaciji in obogatitvi slovenske civilne dru?be in ?olstva

Naj za?nem z mogo?no in med ljudmi trdno zasidrano Karitas, z njenimi razvejanimi dobrodelnimi dejavnostmi, z okrog 464 lokalnimi odbori z 11.500 prostovoljci, ustanovljeno ob pomembni podpori koprske ?kofije leta 1990, ker je re?im dotlej prepovedoval cerkvi opravljanje karitativne dejavnosti. Iz intervjuja s pokojnim koprskim ?kofom Metodom Pirihom (Novi glas, 13. 10. 1997) smo lahko izvedeli, da se je v koprski ?kofiji rodilo tudi ve? du?nopastirskih pobud, ki so obogatile vso Slovenijo. Kot npr. prve oblike organiziranosti katoli?kih laikov, to je izobra?encev, pedago?kih in zdravstvenih delavcev, podjetnikov idr. Primorska Cerkev se je med prvimi odzvala tudi na ?ivljenjske stiske zasvojencev z drogo in jim sku?ala pomagati, da se izvle?ejo iz svojega pekla, z odpiranjem centrov za zdravljenje in rehabilitacijo kljub temu, da je pri tem naletela na velike odpore oblasti in na??uvane javnosti, kot se je npr. to zgodilo pri na?rtovanem centru v Planini. ?e zelo zgodaj (1968) so v okviru koprske ?upnije za?eli delovati tudi priprava na zakon, ?ivahno delo z mladimi, skavti idr.

Kljub silovitim odporom oblasti so kristjani prispevali svoj dele? tudi pri pluralizaciji in obogatitvi slovenskega ?olstva s svojim sicer ?tevil?no ?e skromnim izobra?evalnimi ustanovami, to je z dvema osnovnima ?olama, ?tirimi gimnazijami in Katoli?kim in?titutom s prvimi fakultetami, ki tvorijo jedro bodo?e Katoli?ke univerze, in, seveda, s sedemnajstimi otro?kimi vrtci. Pri ?emer pa po podatkih medijev ugotavljamo (Delo, 7. 6. 2008), da obiskuje npr. v Franciji 16,6% osnovno?olcev in srednje?olcev katoli?ke ?ole, ki jih sofinancira tudi dr?ava, V Belgiji pa kar 68%, v Sloveniji pa vsega 1,9%. Znan je tudi podatek, da je katoli?kih univerz na svetu okrog 1.300 s pribli?no 4,700.000 ?tudenti. V ZDA naj bi npr. samo jezuiti imeli 29 univerz. In ni mi znano, da bi zaradi tega kdo navedene in ?e druge dr?ave obravnaval kot nesekularizirane oz. katolicizirane. Nasprotno prej veljajo za zibelke svobodomiselnosti. Tako imajo na? slovenski Rde?i Kmeri polna usta pluralnosti in svobode duha, v svojih glavah pa ?e vedno zabetoniran Berlinski zid, le da se tega, o?itno, ne zavedajo ali pa si no?ejo priznati.

Pozdravljena �Domovina!�

�Domovina� prihaja v enem burnih ?asov tranzicije, ko je globoka dr?ava v svojem pohlepu po mo?i, oblasti in denarju, prek svojih lakajskih medijev in svojih lutk na politi?nem parketu izvr?ila enega najbolj brutalnih napadov na legalno izvoljeno tretjo Jan?evo vlado. Nekateri resni komentatorji so npr. ocenili, �da tak?ne paranoje in histerije ?e ni bilo� (Sebastjan Jereti?), pa da gre za �pravo specialno vojno� (dr. Ivan ?tuhec). Ustanovitelji tednika se tega stanja dobro zavedajo in so ustvarili �Domovino�, med ostalim, tudi z namenom, �da popravijo to medijsko pohabljenost�. Kar pa ne bo enostavna naloga. Vendar si leta 1988 �tudi o demokratizaciji, kaj ?ele neodvisnosti nih?e ni upal niti razmi?ljati�, a se je potem iz?lo. Naveden prispevek, ki so ga kristjani dali Sloveniji na podro?ju pluralizacije in demokratizacije medijev, civilne dru?be, ?olstva idr., ka?e, da �kr??anski genij zna in zmore�. Politi?na zrelost, polnoletnost in ustvarjalnost ni bila in tudi nikoli ne bo privilegij ene same politi?ne opcije. Zato mora v tem novem prelomnem zgodovinskem trenutku, kot je to nekdo lepo zapisal, �sleherni pisatelj odlo?iti pero, kmet svoj plug in delavec stroj ter se spoprijeti s politiko, ker jo bodo sicer, tako kot doslej, krojili drugi po svojih potrebah in interesih�. Pregnati moramo iz sebe strah pred politi?nim delovanjem, da pomagamo odpraviti okvare, ki so jih na celih generacijah pustila desetletja bolj?evizma. Ustvariti moramo sistem, ki bo prepre?eval sleherni monopol, tudi monopol kristjanov. V duhu spoznanja, da je sprijenost dru?be premo sorazmerna z dol?ino vladanja neke opcije. In petindvajset let levi?arskega vladanja v tranziciji na pol stoletja predhodnega totalitarnega sistema je bilo ve? kot dovolj, da je postala Slovenija zaudarjajo?a mlaka. Zato pozdravljena �Domovina�! ?aka te veliko dela.

Koper, 30. 5. 2021 Milan Gregori?