Prikrivanje bridke usode TIGR-a pod komunizmom pod mentorstvom dr. Jerneja Pikala
Ob koncu leta 2017 se je pojavila na knji?nih policah drobna knji?ica z naslovom Pojmovanje organizacija Tigr ped in po osamosvojitvi Slovenije avtorja Toma?a Vuka iz Ren?. Knjiga predstavlja diplomsko delo, ki ga je avtor zagovarjal na Fakulteti za dru?bene vede v Ljubljani pod mentorskim vodstvom prof. dr. Jerneja Pikala ter jo je izdalo Dru?tvo TIGR Primorske. V uvodni avtorjevi besedi lahko preberemo, da se diplomsko delo poleg gradiva, izdanega po letu 1991, ukvarja tudi s ?asopisi, knjigami in ostalo literaturo, izdano v obdobju 1945-1991?in sku?a ugotoviti, ali se o TIGR-u res ni namenoma ni? govorilo do osamosvojitve Slovenije, kot naj bi to ve?krat trdili v javnosti. Po izvedbi za svoje namene prilagojenega dokaznega postopka je avtor v zaklju?ku diplomske naloge zapisal, da iz obsega razli?nih publikacij, objavljenih v obdobju 1945-1991, ne moremo re?i, da je bila organizacija TIGR zamol?ana. Je pa res, da so bili njeni voditelji do neke mere marginalizirani. Zato je tezo o domnevni zamol?anosti TIGR?a v prej?njem re?imu avtor odlo?no zavrnil in to z mastnimi ?rkami, da ne bo kakega nesporazuma.
V predhodnih poglavjih pa smo dokumentirano navedli nasilje in zlo?ine, ki jih je partija izvajala nad Tigrovci ?e med vojno in po njej. Avtor diplomske naloge, ki se je po lastni izjavi ukvarjal tudi z gradivi, izdanimi po letu 1991, bi se vendar moral sre?ati s temi informacijami, teksti, raziskavami, knjigami, saj so bila prav vsa ta gradiva objavljena po osamosvojitvi in tudi zelo odmevna, a v njegovi diplomski nalogi ni niti besedice o tem nasilju in zlo?inih partije nad Tigrovci in drugimi primorskimi domoljubi, ki so tudi bili neke vrste Tigrovci (?edrmaci, padalci idr.). Tako nam je tudi sam s svojim pisanjem na najbolj nazoren na?in pokazal, kako se je v prej?njem re?imu pisalo o TIGRU. To je tako, da se je njegovo bridko usodo pod komunizmom zamol?alo. In to je diplomant storil z o?itno vednostjo mentorja dr. Jerneja Pikala in Dru?tva TIGR Primorske, ki tudi morata zanesljivo poznati navedene podatke, a sta ob pregledovanju rokopisa diplomske naloge, o?itno, zami?ala z enim o?esom. S takim pristopom k zgodovini je avtor svoje diplomsko delo povsem lahko kon?al z nedol?no ugotovitvijo, da so bili tigrovski voditelji do neke mere marginalizirani, ?eprav so bili v precej?nji meri kar likvidirani. Pa da domnevno zamol?anost TIGR-a zavra?a, in to z mastnimi ?rkami, pa ?eprav se je pri pisanju naloge moral du?iti pod ploho bridkih dokazov, kaj vse smo v prej?njem re?imu zamol?ali o TIGR-u.
Milan Ku?an, Kobari?ka republika in TIGR
?
V svojem govoru na slovesnosti v ?ast Kobari?ki republiki v Kobaridu, oktobra 2018, je Milan Ku?an med ostalim pozval Primorce, da se naj uprejo poskusom opravi?evanja politi?no voja?ke kolaboracije z okupatorjem ter razvrednotenja upora in celotnega narodnoosvobodilnega gibanja. Dodal je tudi, da slovesnost v Kobaridu sporo?a v na? ?as, da je vrednota, kis e naj zapi?e v na? zgodovinski spomin, upor proti nasilju in boj za svobodo in dostojanstvo.
Naj v pojasnilo najprej spomnim (gl. Wikipedijo), da je bila Kobari?ka republika osvobojeno ozemlje, ki so ga razglasili Tigrovci 10. septembra 1943 le dva dni po kapitulaciji Italije, ter je pokrivala Poso?je vse do Gorice na jugu in obsegala tudi dolini Nadi?e in Tera. Obramba je temeljila na vklju?evanju ve?jega ?tevila prebivalstva v novoustanovljene partizanske enote pod poveljstvom tigrovcev, na ?elu s Ferdom Kravanjo, zdru?ene v bataljon Andreja Manfrede. Trajala je kak dober mesec, ker jo je v za?etku novembra 1943 zlomil vdor nem?kih voja?kih sil vanjo.
Od Ku?ana bi pri?akoval, da se bo ob pozivu Primorcem, naj se uprejo omalova?evanju NOB, s ?emer se tudi sam strinjam, vsaj s kakim revnim stavkom opravi?il ljudem za nasilje in zlo?ine, ki jih je med vojno in po njej zagre?ila partija nad Tigrovci in drugimi primorskimi domoljubi. O ?emer mora biti tudi sam dobro seznanjen, saj je bila o tem napisana ?e mno?ica tekstov in knjig. Kon?no je Udba ?e med vojno med prvimi zahrbtno pospravila ni? manj kot Ferda Kravanjo, to je enega vodilnih tigrovcev in poveljnika tigrovskega partizanskega bataljona. In ko je ?e razglasil za vrednoto, ki se naj zapi?e v na? zgodovinski spomin, upor proti nasilju in boj za svobodo in dostojanstvo, globoko upam, da je mislil pri tem na upor proti vsakr?nemu nasilju. Torej tudi partijskemu in z njim povezanemu teptanju svobode in dostojanstva ?rtev partijskih ?istk, zaradi ?esar bi se moral opravi?iti vsaj potomcem juna?kih Tigrovcev v Poso?ju. Veriga partijskega nasilja in zlo?inov nad Tigrovci in drugimi primorskimi domoljubi je namre? dolga in bridka. In, ob poznanih krutih dejstvih, govoriti tri ?etrt stoletja po kon?ani vojni ljudem v osr?ju tigrovstva o Kobari?ki republiki, ki je bila delo Tigrovcev in zametek dana?nje osvobojene demokrati?ne (ne komunisti?ne!) Slovenije, in pri tem niti z besedico ne omeniti navedenega nasilja in zlo?inov nad Tigrovci, predstavlja eno veliko ogabno manipulacijo. Naj spomnim pri tem na bridko vpra?anje, ki si ga je v zvezi z takim obravnavanjem TIGR-a ob neki prilo?nosti postavil pisatelj in akademik Sa?a Vuga, reko?: Ali bomo ravnali kot presite zvegane pohabe, ali pa kot ?uvarji dragocene dedi??ine. Upam, da se Ku?an zaveda, kam s svojim prikrivanjem bridke usode Tigra spada.
Vendar to ni bil edini primer javnega ignoriranja TIGR-a s strani Ku?ana ?e dale? v tranziciji. Vili Kova?i? je ob neki prilo?nosti opozoril (Primorske novice, 2. 6. 2016), da je npr. Ku?an leta 1997 sicer posmrtno odlikoval Tigrovce, vendar je 9. maja 2015 v svojem govoru na Trgu republike v Ljubljani ob navedbi priklju?itve Primorske k mati?ni domovini zavestno prezrl TIGR, saj ga ni omenil niti z besedico.