Primerjava totalitarnih sistemov
Zaradi omejenosti prostora bomo primerjavo omejili na komunizem in nacizem, ki sta najbolj zaznamovala 20. stoletje. Alain Besancon, trikratni doktor in nekdanji ?lan francoske komunisti?ne partije, je pred leti s knjigo Zlo stoletja (zalo?ba Dru?ina, 2014) razburkal vode evropske levice, ?e zlasti ko je ?rna knjiga komunizma, raziskava ?estih levi?arskih intelektualcev, ?tirih Francozov in dveh Poljakov, ocenila komunisti?ne ?rtve na 85 do 100 milijonov. Po izstopu iz partije se je namre? Besancon, z namenom zavestnega popravljanja lastnih zablod, posvetil ve?desetletnemu raziskovanju totalitarizmov, predvsem nacizma in sovjetskega komunizma. Menil je, da sta oba sistema imela mnogo skupnega, in sta bila na za?etku vojne celo zaveznika, po napadu Hitlerja na SZ pa sta si postala sovra?nika. Oba sta se razgla?ala za ?lovekoljubna, eden do vsega ?love?tva, drugi do nem?kega ljudstva, ter je ta njun ideal zbujal vdano navdu?enje in juna?ka dejanja. Oba sta si vzela pravico ubijanja in to izvajala v do tedaj nepoznanih razse?nostih in s podobnimi metodami (usmrtitve, mu?enje, mno?i?na grobi??a idr.). Z razliko, da pa je Hitler ubijal med vojno, komunizem pa tudi v miru. ?e od?tejemo voja?ke izgube, ocenjuje knjiga po 10 milijonov ?rtev na vsaki strani (mo?, ?ena, otrok idr.), ubitih povsem brezpravno. Avtor zaklju?i, da je ?lo za dva demona, ki sta bila v?asih zaveznika, v?asih nasprotnika. Tudi zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pe?ar nas opozarja (Dru?ina, Slovenski ?as, ?t. 83. III/2017), da o podobnosti totalitarnih sistemov, ki so iz?li iz levi?arskih gibanj (komunizem, fa?izem in nacizem), govorijo tudi njihove ?tevilne skupne zna?ilnosti kot npr.: ideologija, enostrankarski sistem, enotnost oblasti, mo?na policija, tajna policija, tajni predpisi, koncentracijska tabori??a, odsotnost svobodnih volitev, nasilje, kult osebnosti, indoktrinacija od krsta do zibelke in mno?i?ne kr?itve ?lovekovih pravic. Vendar, ?e pravi Besancon, ju kljub njuni veliki podobnosti zgodovinski spomin ne obravnava z enakimi merili. ?eprav je nacizem izginil ?e pred ve? kot pol stoletja, do njega ?e vedno ?utimo odpor, ki ga ?as nikakor ne zmanj?uje?Nasprotno u?iva komunizem, ?eprav je ?ele nedavno padel, amnezijo (beri pozabo, op.avt.) in to ne samo pri njegovih privr?encih, ampak tudi pri njegovih nasprotnikih in celo ?rtvah?Sodi??a so izrekla upravi?ene smrtne kazni za nacisti?ne zlo?ine, ni pa znana niti ena smrtna kazen za komunisti?ne zlo?ine? Med razloge za to amnestijo bi lahko navedli dejstvo, da je bila SZ med zmagovalci, ki jih nima kdo kaznovati za njihove zlo?ine. Da je bil bolj?evi?ki komunizem zlo?inski, pravi Besancon, pa se je vedelo ?e leta 1917, vendar zaradi raz?irjenosti ideje, sposobnosti dezinformiranja in la?i organov komunisti?nega gibanja to vedenje ni bilo preverjeno. ?e ve?, mnoge evropske levi?arske organizacije so prejemale od SZ ilegalno finan?no pomo?, kar jih je obvezovalo k molku, in so tako bile posredno vpletene v to morijo. Kar vse je po mnenju p. Branka Cestnika, slovenskega teologa, filozofa in publicista, kot mana z neba padlo v naro?je tudi doma?im slovenskim komunistom. Hkrati so levi krogi na Zahodu zapadli modi protikapitalisti?nega trobentanja ter so mo?no mi?ali pred bedo komunizma.
Nekatere primerjave komunizma in kapitalizma
Svetozar Pejovi?, zaslu?ni profesor ene od teksa?kih univerz, je zapisal (Reporter, 7. 8. 2017), da je ena od zna?ilnosti 20. stoletja boj med komunizmom in kapitalizmom, pri ?emer sta Lenin in za njim Stalin ta boj, ki je bil prvotno ideolo?ke narave, postopoma spreminjala v nasilen spopad za prevlado komunizma nad kapitalizmom. Vendar komunizmu ni uspelo dose?i gospodarskih, politi?nih in dr?avljanskih dose?kov kapitalizma ter je tako v SZ in Vzhodni Evropi razpadel od znotraj in pustil za seboj gospodarsko rev??ino in intelektualno praznino. Ena od razlik med obema sistemoma je bila tudi v tem, da se je kapitalizem porajal in odvijal od spodaj navzgor, zasnovan na zasebnih lastninskih pravicah in vladavini prava. Komunizem (oz. socializem, op. avt.) pa so si izmislili francoski u?enjaki ?e ob koncu 17. in na za?etku 18. stoletja v svoji te?nji po pravi?ni in skladni dru?bi. Zato je brezprizivna in vsesplo?na kritika komunizma, zlasti njegovih te?enj po pravi?ni dru?bi in njegovih kasnej?ih dose?kov na podro?ju socialne varnosti, nepo?tena. Vendar bi naj po mnenju francoskih mislecev ?lo pri prehodu iz kapitalizma v komunizem za neustavljiv naravni zgodovinski proces, neodvisen od ?love?ke volje. Dejanski vzpon komunizma pa je potekal od zgoraj navzdol s silo in v potokih krvi. Tako se je komunizem pokopal ?e v svoji prakti?ni izvedbi in sicer z nasiljem in storjenimi zlo?ini, nato pa ?e z gospodarsko neu?inkovitostjo in nedemokrati?nostjo. Pri ?emer pa je bilo delovanje komunisti?nih vlad na svoj na?in celo zakonito, saj so bili njihovi zakoni sprejeti v parlamentu, ki pa je bil v bistvu glasovalni stroj partije. Pejovi? ?e ugotavlja, da kapitalizem nagrajuje uspe?nost, spodbuja sprejemanje tveganja, podpira razvoj individualnih svobo??in, medtem ko komunizem izvaja dohodkovno politiko od zgoraj navzdol, zagotavlja kritje socialnega zavarovanja, narekuje izobra?evalne izbire in zavra?a tr?no ceno.
Propad komunizma
Po zlomu komunizma v 90-tih letih so komunisti?ne dr?ave spet uvedle kapitalizem v razli?nih ina?icah, na Kitajskem npr. kar pod vladavino partije. Kar vse je ameri?kega politologa Francisa Fukuyamo privedlo do tega, da je v svoji znani knjigi Konec zgodovine (1992) razglasil liberalno demokracijo in kapitalizem kot poslednji ?ivljenjski slog na koncu socialno-kulturne evolucije ?love?tva in hkrati kot zadnjo obliko ?love?ke dru?bene ureditve. S ?emer pa se vsi niso strinjali. Pape? Janez Pavel II je npr. ob neki prilo?nosti dejal, da je z zlomom komunizma zmotno misliti, da je s tem zmagal kapitalizem, kajti svobodna tr?na ekonomija sicer ustvarja bogastvo, a tega ni sposobna pravi?no razdeliti. Ni pa ?e na vidiku alternativnega modela, ki bi zamenjal kapitalisti?no dru?bo. Dr. Bernard Br??i? pa je ob propadu komunizma dejal (Reporter,12, 3, 2018), da je oktobrska revolucija zaklju?ila svojo pot, ne da bi bila premagana na boji??u, ampak se je razpustila in sesula sama vase, kljub temu, da je bil sovjetski imperij planetarna super sila. ?e ve?, z uvedbo nasilja nad razli?no misle?imi in vernimi je uni?ila na?elo svobode in bratstva, z vzpostavitvijo vladajo?e komunisti?ne kaste pa je spodkopala tudi na?elo enakosti. P. Branko Cestnik, slovenski teolog, filozof in publicist pa je konec komunizma slikovito komentiral (Spletna stran ?asnik.si) s slede?imi prispodobami: Potem so pri?li trije pogrebniki komunizma, poljski visoki klerik Wojtyla, britanska skala Margaret Thatcher in s kavbojsko mitologijo impregnirani Ronald Reagan, ki se jim je pridru?il ?e Mihail Gorba?ov, sovjetski car, ki car ni hotel ve? biti, in ?elezna zavesa je ?ez no? padla. A nekaj se je zalomilo, kar bi se sicer moralo zgoditi, a se ni. To je, ni pri?lo do dosledne in zaslu?ene obsodbe komunizma s strani Zahoda.
Koper, 11. 9. 2021 Milan Gregori?