V letu 2009 sta bili sprejeti dve resoluciji, ki sta obsodili totalitarizem. Prva aprila v

evropskem parlamentu, ki so jo evroposlanci, vklju?no s slovenskimi, podprli skoraj

plebiscitarno, z izjemo manj?e skupine levi?arjev. Druga pa julija v parlamentarni skup??ini

Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), tudi z veliko ve?ino in ob protestu le

manj?ega ?tevila levo usmerjenih parlamentarcev. Pri obeh resolucijah so bili pobudniki in

predlagatelji iz vzhodnoevropskih in baltskih dr?av, spodbujeni z dvema pomembnima

obletnicama, in sicer 20. obletnico padca berlinskega zidu in 70. obletnico podpisa

sramotnega sporazuma Ribbentrop-Molotov, ki je Hitlerju in Stalinu omogo?il osvajalske

pohode po vzhodnoevropskih in baltskih dr?avah, in s tem zanetil drugo svetovno vojno. Obe

resoluciji sta bili sprejeti v obliki priporo?ila z namenom, da bi z obsodbo totalitarnih zlo?inov

prej?njega stoletja sooblikovali novo evropsko zavest, ki naj bi zrasla iz spo?tovanja

?lovekovih pravic in svobo??in ter s tem privedla do sprave med sprtimi stranmi v preteklosti.

Resoluciji sta s svojo spravno razse?nostjo spro?ili tudi nekatere polemike, kot npr. ruske

proteste zaradi ena?enja nacizma in komunizma, nesoglasja v slovenski politiki, protest

evropske skrajne levice idr. Vse to ka?e na zagate, v katerih ti?ijo nekatere evropske dr?ave,

vklju?no s Slovenijo, pri iskanju notranje sprave nad bole?o preteklostjo. Vzhodnoevropske

in baltske dr?ave pa so s svojo pobudo posku?ale dose?i vsaj delno zado??enje za to, ker jih

je Zahod pred drugo svetovno vojno in med njo, kot tudi po njej, zaradi strate?kih interesov

ali lastne nemo?i nekaznovano prepustil ruskemu ?kornju.

V tem sestavku se bomo omejili zgolj na resolucijo evropskega parlamenta o evropski zavesti

in totalitarizmu, ki je bila sprejeta z namenom, da se ohrani spomin na tragi?no preteklost

Evrope, da se po?astijo ?rtve, obsodijo storilci in polo?ijo temelji za spravo, ki bo temeljila na

resnici in spominu. Obsodila je vse zlo?ine proti ?love?tvu in mno?i?ne kr?itve ?lovekovih

pravic, ki so jih zagre?ili vsi avtoritarni in totalitarni re?imi, vklju?no s komunizmom.

Resolucija se je poklonila vsem, ki so se bojevali proti tiraniji, ter jih ozna?ila za junake

totalitarne dobe. Poudarila je pomen ohranjanja spomina na preteklost, ker brez resnice in

spomina ne more biti sprave. Pozvala je k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina

na ?rtve vseh totalitarnih in avtoritarnih re?imov in k ustanovitvi vseevropskega spominskega

centra teh ?rtev ter k financiranju navedenih projektov. V njej je posebej zapisano, �da je bil

nacizem glavna zgodovinska izku?nja Zahodne Evrope, v srednje- in vzhodnoevropskih

dr?avah pa so izkusili tako nacizem kot komunizem�. Po mnenju resolucije �Evropa ne bo

zdru?ena, ?e ne bo zmo?na oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino, ?e ne bo

priznala nacizma ter fa?isti?nih in komunisti?nih re?imov kot skupne tragi?ne zapu??ine in ?e

ne bo izvedla po?tenih in poglobljenih razprav o njihovih zlo?inih v prej?njem stoletju�. O

?emer bi se morali globoko zamisliti tudi komunisti v Sloveniji, sicer eni od zmagovalk druge

svetovne vojne, ki pa so si, med vojno in predvsem po njej umazali roke z mno?i?nimi zlo?ini

proti ?love?tvu. Kon?ni cilj vseh prizadevanj pa je sprava, �ki jo je mogo?e dose?i s

priznanjem odgovornosti, s pro?njo za odpu??anje in spodbujanjem moralne prenove�.

Slovenska tranzicijska levica, ki je bila leta 2009, ko so se resolucije sprejele, na oblasti, je bila

proti potrditvi resolucije, ?eprav so vsi slovenski evroposlanci glasovali zanjo, in jo je tako DZ

vzel samo na znanje. To svojo dr?o je levica utemeljevala z argumentom �posebnosti

slovenske zgodovine, ki naj bi bila druga?na od izku?enj drugih nekdanjih komunisti?nih

dr?av. Bila naj bi bolj pozitivna�. Da naj bi bila �druga?na� se je mo?no delno strinjati. V

vzhodnoevropskih dr?avah je bil namre? komunizem prinesen na sovjetskih bajonetih in je

bil zato primerno osovra?en. V Sloveniji pa so ga z nasiljem uveljavili doma?i komunisti in je

zato pognal globlje korenine, s ?emer imamo opravka ?e danes. Da naj bi bila na?a zgodovina

tudi �bolj pozitivna�, pa bo te?ko zagovarjati. Prvi?, ker so bili vsi komunisti?ni re?imi

podobni in totalitarni. In, drugi?, ker je bilo, kot lahko preberemo iz referata Aleksandra

Rankovi?a v zvezni skup??ini v Beogradu januarja 1951 (Reporter, 24. 10. 2016), v Jugoslaviji,

od leta 1945 do leta 1951, pobitih, prete?no izven sodno, okrog 568.000 ljudi ali kar za 70

Srebrnic, od tega na ozemlju Slovenije okrog 14.000 Slovencev in okrog 100.000 pripadnikov

ostalih jugoslovanskih narodov. Poleg tega pa ?e 3,777.776 zaprtih ali interniranih v nekaj sto

jugoslovanskih gulagih. Ni mi znano, da bi se kjerkoli na ozemlju vzhodnoevropskih dr?av

zgodili po vojni taki mno?i?ni zlo?ini.

V zvezi z navedenimi spravnimi mukami, evropskimi in slovenskimi, mi je blizu sporo?ilo iz

Rebulovega romana Nokturno za Primorsko, v katerem eden od glavnih junakov pravi o

partiji, da je pa? v zgodovino vdrla �mogo?na sila brez Boga, a z bo?jimi prvinami v sebi?Pri

preoravanju dru?be je spravila na plan plast ?love?tva, ki je bila doslej zapostavljena?

Izravnavala je, kar je iz?trlelo iz dru?be po volji nenasitnega kapitala, in uresni?evala tretje

geslo francoske revolucije egalite-enakost, kr??ansko geslo?� ?al pa se je ta sila �izkazala za

tiransko, zabredla v mo?virje nasilja in prizadela ?love?tvu nesluteno gorje�.

Kot lahko ugotovimo pa ta �mogo?na sila brez Boga� za to gorje ni bila nikoli kaznovana ?

med drugim tudi zaradi tega, ker je bila na strani zmagovalcev, ki jih zaradi njihovih grehov ni

imel kdo kaznovati, in ker si je v ?asu samopa?nega vladanja in kasneje nagrabila toliko

vzvodov realne dru?bene mo?i (kapital, mediji, represivni organi, civilna dru?ba idr.), da ji ?e

danes nih?e ni? ne more, pa ?eprav se je njen imperij nasilja ?e davno sesul sam vase. Tako

ostaja edina kazen v dejstvu, da je vsakdo ?e s samim storjenim zlo?inom sam po sebi

kaznovan, tudi ?e ni bil obsojen. Nasprotna stran pa je zaradi svojih grehov med vojno

kon?ala v vsakr?nih breznih, bila po vojni potisnjena v katakombe in pol stoletja dejansko

oropana mnogih temeljnih ?lovekovih pravic ter je ?e danes v tranziciji potisnjena na

dru?beno obrobje in klevetana. Zato mislim, da so ?e kako potrebne tudi javne deklaracije, ki

to pozabljeno odgovornost �mogo?ne sile brez Boga� izpostavljajo. To velja tudi za

slovensko partijo (in njene duhovne dedi?e), ki je zgodovina ne bo mogla odvezati krivde za

njeno �mo?virje nasilja�, kljub njenim zaslugam za uspe?en osvobodilni boj, ki je bil

nedvomno veliko dejanje v zgodovini slovenskega naroda.

Koper, 23. 8. 2020 Milan Gregori?