Nedavno tega je Tatjana Rejec zapisala (Novi glas, 25. 11. 2021), da kot avtorica knjige Partija in Tigrovci z zadovoljstvom ugotavlja, da resnica o bridki usodi TIGR-a pod komunizmom, ki jo je prej?nji re?im skrival pol stoletja, kon?no prodira v javnost in razgalja krivico, ki je bila storjena Tigrovcem. Pri tem je spomnila tudi na besede dr. Antona Stresa v pridigi na Teharjah, da resnica ni ne ne moja ne tvoja, ne na?a ne va?a. Resnica je sama svoja, druga?e sploh ni resnica. Pozdravila je tudi novej?e ugotovitve, da je 27. april la?ni dan upora proti okupatorju, ker je tega dne bila ustanovljena Protiimperialisti?na fronta (PIF), naperjena proti zahodnim zaveznikom. Na njen zapis se je odzval Boris Nemec (Novi glas, 2. 12. 2021), ki je oporekal izjavi Rej?eve, da naj bi bil 27. april la?en dan upora?ter ji poo?ital je, da pri svojem pisanju sama kot prva pozablja na Stresove besede in ponuja svojo resnico o ustanovitvi PIF. Dodal je ?e, da so ?tiri imperialisti?ne dr?ave (Anglija, Francija, Italija in Nem?ija) spro?ile prvo in drugo svetovno vojno zaradi pravi?nej?e prerazdelitve su?enjskih posesti po svetu, in da naj bi se druga svetovna vojna za?ela 10. maja 1940 z napadom na Francijo.
O resnici Tatjane Rejec
Naj najprej opozorim, da se je Tatjana Rejec dolga leta poglobila v arhive Udbe ter je v svojih publicisti?nih delih razgaljevala pol stoletja prikrito nasilje in zlo?ine, ki jih je partijsko vodstvo med vojno in po njej zagre?ilo na Tigrovci. S tem se je z zlatimi ?rkami zapisala med pokon?ne, resnicoljubne in vztrajne ljudi, ki so z vsem ?arom kopali za resnico in to ne tisto na?o ali va?o, ampak tisto, ki je sama svoja, ter se do nje tudi dokopali. Naj nanizam le nekaj njenih ugotovitev (gl. knjigo Partija in tigrovci, Slovenska Matica, Ljubljana, 2006) in sicer: zahrbtne medvojne likvidacije vodilnih Tigrovcev, to je Ferda Kravanje, dr. Maksa Rajca in Antona Majnika. Pa ugotovitve, da so bili arhivi Udbe polni seznamov Tigrovcev, ki so jih ?e v povojnem ?asu zasli?evali. Samo na Bistri?kem in Gori?kem bi jih naj bilo samo v enem poletju zasli?anih okrog sto. Razgrnila nam je tudi kalvarijo Alberta Rejca, enega od ustanoviteljev TIGR-a in njegovega politi?nega in organizacijskega vodja, ki ga je Udba mrcvarila ?e po vojni, ga neprestano zasli?evala, vlekla po zaporih in mu do smrti (1976) prepovedovala, da bi v javnosti ali v medijih karkoli govoril ali pisal o TIGR-u. Rej?eva je opozorila tudi na tragi?no usodo Zorka ??uka (Delo, 8. 8. 2015), tudi enega od vodilnih Tigrovcev, za katerega je njegova h?i v arhivih MNZ ugotovila, da ga je maja 1945 Udba ugrabila in ga neznano kje likvidirala in tako naprej brez konca. Sicer pa je partija svoj odnos di TIGR-a javno demonstrirala ?e poldrugo desetletje po vojni, ko je na seji CK ZKS z dne 13. 6. 1958 obravnavala zahtevo pre?ivelih Tigrovcev po rehabilitaciji TIGR-a, prou?itvi njegove zgodovine in ustanovitvi posebne tigrovske veteranske organizacije, ter je TIGR ogabno popljuvala s slede?imi uni?ujo?imi ocenami (Primorski Rodoljub, ?t. 5/2001): TIGR ni bilo napredno gibanje, ?eprav je bilo usmerjeno proti fa?izmu, ker to ni bila zavestna politi?na akcija, ampak narodnoosvobodilno gibanje (Mitja Ribi?i?). Pa, da se za sedanjo akcijo teh ljudi skriva na?rtna tuja, imperialisti?na obve??evalna akcija (Boris Kraigher), in da naj vse te nam sovra?ne elemente zasli?i notranja uprava (Ivan Ma?ek Matija), ki jih je, kot je ugotovila Rej?eva, tudi brez usmiljenja zasli?evala.
O ve? resnicah v zvezi z Dnevom upora, 27. aprilom 1941
Da je 27. april 1941 la?en dan upora, govori ?e gora neizpodbitnih zgodovinskih dejstev in skoraj ne poznam ve? ?loveka, ki bi to zanikal. V Wikipediji npr. lahko preberemo, da je bila 27. aprila 1941 ustanovljena Protiimperialisti?na fronta (PIF), ki se je po nem?kem napadu na SZ (22. 6. 1941) preimenovala v Osvobodilno fronto (OF). Tudi sicer so mediji poro?ali (Reporter, 19. 5. 2017), da je Vidmar na televiziji povedal, da so tam takrat ustanovili PIF. Naprej lahko ?e beremo, da so novico nekaj dni zatem za?eli ?iriti tudi komunisti, hkrati pa so prigovarjali ljudem, da se nima smisla upirati proti Nemcem. To so tudi javno demonstrirali nekaj dni pozneje na prvomajski proslavi (1941) v zasavskem revirju, kjer so komunisti korakali skupaj s ?lani NSDAP (Nazionalsocialistische deutsch Arbeipartei), vsak s svojimi zastavami in simboli. Tudi Slovenski poro?evalec, takratno ilegalno glasilo KPS, bi naj po podatkih medijev (Reporter, 24. 4. 2017) ?e 1. maja 1941 zapisal, da je za vojno kriv imperializem, ubijalec ?ensk in nedol?nih otrok, uni?evalec kulture in najbolj brutalna stopnja kapitalizma in izkori??anja ?loveka po ?loveku? Zanimivo je tudi to, da slovenski komunisti niso obrnili hrbta Hitlerju in preimenovali PIF v OF ob invaziji na Kraljevino Jugoslavijo (6. 4. 1941), ampak ?ele ob zahrbtnem napadu Hitlerja na SZ (22. 6. 1941). Bolj nazorno kot tako, niso mogli dokazati svetu, komu so takrat slu?ili.
Nekaj dejstev o tem, kdaj se je za?ela druga svetovna vojna in kdo jo je za?el
V Wikipediji lahko preberemo, da je splo?no sprejeto, da se je druga svetovna vojna za?ela 1. septembra 1939 z nem?ko invazijo na Poljsko in posledi?no z napovedjo vojne Nem?iji s strani Francije in ve?ine dr?av Britanskega imperija ter Commonweltha? Dne 23. avgusta 1939 sta namre? Nem?ija in SZ sklenili pakt o gospodarskem sodelovanju in nenapadanju (sporazum Ribbentrop-Molotov), ki je vseboval tudi tajno klavzulo, ki je dolo?ala interesna in vplivna obmo?ja obeh dr?av v Evropi. Sporazum je pod krinko vplivnih con predvideval medsebojno podporo obeh dr?av pri okupaciji ozemelj tujih dr?av? V okviru tega sporazuma sta obe dr?avi nekaj tednov po njegovem podpisu napadli medsebojno sosedo Poljsko, si jo razdelili in priklju?ili... SZ pa je leta 1940 zasedla in priklju?ila ?e tri baltske dr?ave (Estonijo, Latvijo in Litvo) ter istega leta napadla tudi Finsko, ki pa se ji je uspe?no zoperstavila?Obstoj tajne klavzule je pri?el na dan leta 1945 po kapitulaciji Nem?ije, toda SZ je njen obstoj zanikala vse do leta 1988, ko jo je kon?no priznala. Dokument je postal dostopen leta 1992. Tako lahko ?e preberemo v medijih (Siol.net), da sta od avgusta 1939 do junija 1941 bili Nem?ija in SZ zaveznici? Zato je tudi Evropski parlament sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu in dolo?il 23. avgust kot dan spomina na ?rtve vseh totalitarnih in avtoritarnih re?imov. Po podatkih medijev naj bi resolucijo podprli vsi slovenski poslanci v EP, tudi tisti iz leve opcije, vendar je slovenska levica ?e peti? zapored prepre?ila, da bi DZ Resolucijo podprl in se je omejil zgolj na to, da jo je vzel na znanje. Tako smo na evropskem parketu izpadli demokrati, doma pa ostali kar ?e zadrto rde?i.
Koper, 19. 12. 2021 Milan Gregori?