V zadnjem ?asu se nekateri kolumnisti Reporterja, doslej dosledno zavezanega vrednotam zahodne civilizacije oz. slovenske politi?ne pomladi, na grob in ?aljiv na?in spravljajo nad posamezne osebnosti pomladne opcije, med ostalim tudi z brskanjem po njihovih dejanjih in izjavah izpred ve? desetletji. Jan?i npr. celo po?iljajo namige, da bi se moral umakniti s polo?aja SDS in celo s politi?ne scene, ker da je veliki luzer, pa da je kriv za poraze pomladne strani ipd. Odgovorni urednik Silvester ?urla, avtor ?tevilnih pronicljivih uvodnih kolumen, je to dr?o opravi?il z izjavo (Reporter, 3. 12. 2018), da je Reporter danes od politike najbolj neodvisen medij, kar gre mnogim, tako na levi kot na desni, zelo v nos. Dodal je ?e, da si te svobode, da lahko kriti?no pi?emo o enih in drugih, klub nenehnim politi?nim pritiskom, ne bomo pustili kar tako vzeti.
Kaj bi moralo biti danes v Sloveniji glavno poslanstvo raziskovalnega novinarstva?
V spornost nekaterih kriti?nih Reporterjevih tekstov o vidnih pomladnih politikih se tu ne mislim spu??ati. To sem storil na zelo jasen na?in v mojih dveh zadnjih sestavkih, ki sem jih objavil enega v Demokraciji in enega v Reporterju, in ?e naprej stojim za ugotovitvijo, da so bili posamezni ?lanki nedostojanstveni, ?aljivi in nekateri celo na meji mrhovinarskega po?etja. S tem pa ?e ne ?elim ?aliti njihovih avtorjev, ampak jim dopovedati, da imamo, tako kot oni, tudi ?e drugi pravico izraziti in objaviti svoje mnenje. Uredni?tvo pa bi moralo biti hvale?no za ta opozorila, saj je obstoj tednika odvisen od zadovoljstva njegovih bralcev. Slednji pa pripadajo v glavnem pomladni opciji, ter je veliko znakov o tem, da so novo usmeritev tednika slabo sprejeli. Za resen raziskovalni medij namre? v situaciji, ko si je ena opcija razgrabila glavne vzvode realne dru?bene mo?i (kapital, mediji, represivni organi, civilna dru?ba idr.), ter jih dr?i v rokah ?e tri?etrt stoletja, druga pa se bori za pre?ivetje, ne more biti glavna skrb oz. glavno poslanstvo enako kriti?en odnos do obeh strani. Najprej in predvsem mora razgaljevati in razgrajevati ozadje tega po?astnega monopola, ki meji na ideolo?ko okupacijo, ki je ustvaril globoko dr?avo, pohabil slovensko demokracijo in zaradi katerega postaja dru?ba zaudarjajo?a mlaka in se du?i v lastni nesnagi. In to monopol opcije, ki ji niti v preteklosti niti danes ni bilo treba odgovarjati za nobena zla dejanja. Ne za medvojne in povojne poboje, ne za neizmerno trpljenje, ki ga je povzro?ila razli?no misle?im, ne za propad dr?ave in njenega dru?benega eksperimenta, ne za zgodovinski rop dru?benega premo?enja v tranziciji itn. Ko bo ta monopol razgrajen in dru?bena mo? uravnote?ena, potem je resen raziskovalni medij res dol?an enako kriti?no obravnavati vse akterje na dru?beni sceni. In ?e bi se po naklju?ju kdaj pomladna opcija dokopala do podobnega monopola, bi ga tudi bilo treba ru?iti, ker so monopoli, zlasti oblastni?ki, veliko dru?beno zlo.
Ali je Jan?a res luzer in bi zato moral oditi iz politike?
Jan?a je bil v prej?njem re?imu med prvimi, ki so tvegali spopad s povampirjeno JLA, in je zaradi tega tudi kon?al v zaporu ter nato s svojimi politi?nimi sopotniki dvignil na noge slovensko javnost, kar je kasneje pripeljalo do zloma komunizma, demokratizacije, ustanovitve slovenske dr?ave in njene umestitve v njeno naravno evropsko okolje. In v desetdnevni vojni je na ?elu obrambnega ministrstva veliko pripomogel, da je Slovenija te svoje pridobitve tudi obranila. Ustvaril je najmo?nej?o politi?no stranko, trdno zasidrano v volilnem telesu, in lastne medije, ki skupaj s katoli?kimi za?enjajo razbijati zatohli levi?arski medijski monopol. Bil je dvakrat na ?elu slovenske vlade in prvi Slovan, ki je uspe?no vodil EU. Za svoje delo je prejel opazna priznanja uglednih evropskih politikov in strank, kot npr. Angele Merkel, Evropske ljudske stranke, Mednarodne demokratske zveze, in tudi njihovo odlo?no podporo, ko ga je levi?arska politi?na mafija strpala v zapor. Ozna?evanje Jan?e za luzerja ob tem njegovem izjemnem ?ivljenjskem opusu in nagovarjanja, naj zapusti politiko, so, milo re?eno, sme?na. Morda zaradi tega, ker ga sprijeno zakulisje tranzicijske levice ?e desetletja demonizira in se v svojih poskusih njegovega politi?nega umora poslu?uje celo skorumpiranih dr?avnih institucij, kot so npr. represivni organi, sodstvo in KPK, pa zarot in volilnih prevar z instant strankami in novimi obrazi za enkratno uporabo? In mu je s tem ?e nekajkrat ukradlo volitve in prepre?ilo, da bi sestavil vlado. O tem, kdo naj vodi SDS, pa lahko odlo?ajo edinole organi stranke, v katerih pa ima Jan?a zaenkrat vso podporo. Tudi zadnje volitve so pokazale, da najve? volivcev zaupa ravno SDS, in to v pogojih, ko mra?no politi?no zakulisje in njegove politi?ne lutke z vsemi topovi streljajo po Jan?i in njegovi stranki. Tudi sicer ni na pomladni strani problem SDS, ampak SLS in NSi, ki so ju volivci zaradi njunih zgre?enih politi?nih izbir v preteklosti eno za drugo vrgli iz parlamenta, in si do danes ?e nista po?teno opomogli. Kot so tudi problem ?tevilni politi?ni izletniki, ki s svojimi v naprej obsojenimi in brezperspektivnimi strankarskimi podvigi, tudi ?e dobronamernimi, samo uni?ujejo pomladne glasove. Dr. Stane Granda je zapisal (Demokracija, 7. 6. 2018), da nih?e ni popoln in tudi Jan?a ni svetnik, vendar zgodovina ne razvr??a ljudi po osebnih napakah, ampak praviloma po zgodovinskih zaslugah. In tu je Janez Jan?a v novej?i zgodovini, skupaj s Pu?nikom in ?e nekaterimi drugimi osebnostmi brez konkurence. Jaz bi ?e dodal, da je Jan?a nevaren silam kontinuitete, ker je ta ?as edini slovenski politik, ki lahko zbere okrog sebe dovolj ?irok ljudski konsenz, da jim lahko iztrga oblast iz rok, in ima dovolj sposobnih ljudi, da lahko upravljajo dr?avo. Kakorkoli se bodo stvari iztekle z njim, pa bo ?e s tem, kar je doslej ustvaril, ostal v kolektivnem spominu naroda kot izjemna figura novej?e slovenske zgodovine. Tudi ?e takrat, ko o njegovih rabljih, preganjalcih in kritikih ne bo ne duha ne sluha ve?.
(P.s: Tekst je bil poslan Reporterju, a na po?to ni odgovoril in ga doslej tudi ni objavil).
Koper, 14. 4. 2019 Milan Gregori?