Vzroki in posledice krize
Po padcu komunizma je pape? Janez Pavel II ob neki prilo?nosti dejal, da je zmotno misliti, da je s tem
zmagal kapitalizem tak, kot je sedaj, kajti svobodna tr?na ekonomija sicer ustvarja bogastvo, a ga ni
sposobna pravi?no razdeliti. Pater Bartolomeo Sorge, sociolog, politolog in ?lovek ?irokih obzorij, je
na enem od svojih predavanj pred leti v Gorici opozoril, da ti?i tudi sam Zahod v globoki krizi, in s
prstom pokazal na slede?e njene pomembne vzroke. Ekonomijo bi naj npr. spodkopaval eti?ni
relativizem in sla po bogatenju, po mo?nosti zgolj ?pekulativnem in moralno spornem ter brez ?uta za
solidarnost. Spremlja jo nebrzdano potro?ni?tvo, ki se ne ozira na omejene naravne danosti in
dobesedno ogro?a ?ivljenje na planetu. Tu je tudi kriza dru?ine, ko se za?enjamo spra?evati, ali je
dru?ina zveza mo?a in ?ene, ali pa tudi dveh homoseksualcev. Pa kriza dela, ko 40 do 50 let stari
brezposelni ljudje, zavr?eni in poni?ani, ne morejo ve? dobiti dela, pa ko mladi, celo izobra?eni, ?akajo
na stalno zaposlitev dolga leta in se mnogi med njimi izseljujejo, kar vse povzro?a ljudem te?ke
du?evne strese. Sorge opozarja tudi na krizo v ?olstvu, ki ga na?enjajo zamajani temelji vrednot in
nesposobnost, da bi mladega ?loveka primerno pripravili tudi na ?ivljenje, in ne samo natrpali z
znanjem. In v krizi je tudi politika, ki jo razjedajo parcialni interesi, klientelizem, grabe?, nemorala
in ?e marsikaj drugega. Kon?no vznemirjata in na?enjata Zahod dva nova totalitarizma in sicer
radikalni islam, ki je predvsem Evropo destabiliziral od zunaj, in o katerem je bilo ?e veliko
napisanega, kot tudi globalizem, ki v spregi z multikulturnostjo in neomarksizmom posku?a izbrisati
religijo, dru?ino in z njima povezane vrednote, pa nacionalno identiteto idr. in na?enja Zahod od
znotraj ter izziva vse bolj ?ol?ne odklonilne reakcije v ?ir?i zahodni javnosti.
Med posledice globalne krize Zahoda pri?teva Sorge dramo Tretjega sveta, zaradi katere na svetu ne
bo miru, dokler bo milijarda s Severa uporabljala 83 odstotkov svetovnih naravnih virov, ki jih je Bog
dal ?love?tvu, ?est milijard z Juga pa se mora pre?ivljati z vsega 17 odstotki. Kajti v Tretjem svetu
umre zaradi lakote 37.000 ljudi dnevno, od tega vsako sekundo po en otrok. Hkrati je Sorge prero?ko
pokazal tudi na demografsko bombo v nerazvitem svetu in se vpra?al, kdo bo ustavil priseljence, ki
pritiskajo na vrata bogatega sveta, ter si odgovoril, da lahko samo policija in vojska, kar se nam
dejansko ?e dogaja, in kar ne more biti re?itev. In ne nazadnje je Institut of Economics and Peace
objavil poro?ilo Global Peace Index 2015, iz katerega smo lahko zvedeli, da je ?love?tvo v letu 1914
uporabilo za oboro?evanje in uni?evalne vojne, in to predvsem na tleh obubo?anega Juga, 14.300
milijard ameri?kih dolarjev oziroma 13,9 odstotkov svetovnega BDP-ja ali toliko, kot ga skupaj
proizvedejo Brazilija, Francija, ?panija in Zdru?eno kraljestvo. Tudi pape? Fran?i?ek brez prestanka
opozarja na nebrzdano in uni?ujo?o mo? kapitala in z njim povezano trgovino z oro?jem, ki ubija
predvsem nesre?ne mno?ice Tretjega sveta, in jim uni?uje njihovo ?e itak bedno materialno
eksistenco. Ena od kandidatk za guvernerko New Yorka Zephir Teachhaut pa je neko? resignirano
priznala, da superbogati danes v ZDA prek obvladovanja medijev in financiranja predvolilnih kampanj
kupujejo volitve in postajajo lastniki demokracije. Pisatelj Mark Twain je neko? ?el ?e dlje in dejal,
da ?e bi volitve kaj spremenile, bi nam ne dovolili voliti. Kot da sta imela pred o?mi tudi na?e sprijene
tovari?ijske tranzicijske superbogata?e, ki z grabe?em dru?benega premo?enja in vzpostavitvijo
zakulisnega nadzora nad glavnimi vzvodi realne dru?bene mo?i (kapital, mediji, represivni organi,
civilna dru?ba idr.) posku?ajo ugrabiti ne samo demokracijo, ampak tudi samo dr?avo.
Iskanje izhoda iz krize
V zvezi z izhodom iz navedene krize se sre?ujemo s celo paleto stali??, ki gredo od utopisti?nih prek
pesimisti?nih pa do bolj zmernih in ?ivljenjskih. Med prve spada npr. presenetljiva nostalgija po
komunizmu, ki je z nasiljem in v potokih krvi posku?al ukiniti zasebno pobudo in lastnino,
ve?strankarsko demokracijo, tr?no gospodarstvo in celo Boga, in s tem za dobrega pol stoletja vrgel
del sveta iz te?ajev. Vlagal je sicer v socialo, a je pri tem velikodu?no delil tudi to, kar ni bilo
ustvarjeno, uni?il s tem gospodarstvo in se sesul sam vase. Nekateri marksisti?ni misleci sicer ?e
vedno svarijo, da bo svet tak, kot je, eksplodiral tako navznoter kot navzven, vendar teh ?rnogledih
napovedi ?ivljenje ne potrjuje. Kajti ob preteklih bridkih izku?njah, dose?eni civilizacijski ravni, in
obrambnih mehanizmih demokracije ni mogo?e, da bi ?love?tvo zabredlo v tako uni?ujo?o katastrofo.
Izredni profesor dr. Dean Jelovac je nekje zapisal, da mora za razre?itev krize Zahoda nastati najprej
epohalna sprememba v strukturi in dinamiki razvitih dru?b, ki jo lahko prinese le nova renesansa, za
kar pa ?e ni dozorel ?as, ter se bo kriza tako ?e poglabljala. Tudi umetnik in naravovarstvenik Marko
Poga?nik je videl izhod iz krize v procesu duhovne, tehnolo?ke in kulturne osamosvojitve od
dana?nje vedno bolj razdiralne globalne civilizacije. Pater Sorge pa je ugotavljal, da so na ideologiji
grajeni totalitarizmi, vklju?no s socializmom, propadali eden za drugim, kapitalizem pa se kot motor
razvoja ne istoveti z nobeno ideologijo, zato je ?e ve?krat znova vstal in bo verjetno ?e obstal. Treba
ga je le preurediti in izbolj?ati, za kar pa je potrebna socialno dejavna dru?ba.
Pozornost zbuja tudi edinstveni politi?ni sistem v ?vici, z izredno razvejano in pogosto uporabljeno
neposredno demokracijo (referendumi, ljudska iniciativa, pravica do peticije idr.), s poudarjeno
federalno in regionalno ureditvijo, in z vlado, ki ?teje samo 7 ?lanov, in v kateri v vsakem mandatu
obvezno sodelujejo po ?tiri najmo?nej?e stranke po klju?u 2+2+2+1, na mesto predsednika vlade pa
se vsako leto zamenja eden izmed sedmih ?lanov vlade. Dr. Sa?a Pre?eren, fizik, informatik in
pedagog pa je nekje zapisal (delo, 15. 9. 2015), da je demokracija lahko le cilj in nikoli dokon?ano
stanje, da daje vsaj mo?nost menjave centrov mo?i, in da je treba krepiti vlogo civilne dru?be.
Koper, 1o. 5. 2021 Milan Gregori?