V Reporterju z dne 29. 10. 2018 je dr. Bo?tjan M. Turk brezprizivno razglasil dr. Milana Zvera, dr. Andrejo Vali? Zver in njunega mentorja, zgodovinarja dr. Janka Prunka, za koristolovske politi?ne konvertite (spreobrnjence) in to na podlagi njihovih objav sredi 80-tih let prej?njega stoletja, v katerih bi naj povzdigovali socializem in takratne re?imske prvake. Delovanje Zvera znotraj Evropske ljudske stranke pa je ?e zabelil ni? manj kot s stavkom, da se slednjim niti sanja ne, s kom imajo v resnici opravka. Sam ne morem presojati njihovih ?ivljenjskih izbir, ker jih ne poznam dovolj. Vendar do?ivljam Turkov surov obra?un z imenovanimi kot neznosno lahkotnost obsojanja, ki bi lahko predstavljala tudi veliko ?love?ko krivico. Kot da ?lovek skozi desetletja nima pravice do lastnega duhovnega razvoja, do novih spoznanj in s tem povezanega spreminjanja lastnih pogledov. Dvomim tudi, da bi lahko bil kdorkoli, tudi Turk, tako brezmade?en, da bi se ne dalo z brskanjem po preteklih desetletjih njegovega ?ivljenja najti kaj politi?no ali druga?e spotakljivega. Po tej logiki bi morali dati na grmado tudi ?tevilne druge biv?e komuniste, ki so dali odlo?ilen in nenadomestljiv prispevek k demokratizaciji Slovenije in ustanovitvi samostojne slovenske dr?ave, za?en?i npr. z Jan?o, Slivnikom, dr. Ruplom itn. Morda bi se tudi pri njih dalo najti kako problemati?no pisanje izpred pol stoletja. In ?e bi imenovani res bili taki koristolovci, bi se verjetno danes grebli okrog levega korita, ker je tam denar, in ker se predvsem tam delijo bogati fevdi in sanjski privilegiji. Pomladna stran je namre? v primerjavi s tajkunsko levico prava uboga cerkvena mi?.
Ko so Helmutu Kohlu v zrelih letih o?itali, da je bil v mladosti levi?ar, jim je odgovoril z vpra?anjem: V ?em je tukaj kaj slabega, ?e sem danes bolj pameten kot takrat?. Nek francoski razumnik pa je na podoben o?itek odgovoril, da kdor ni bil po vojni za delavsko dr?avo, z njegovim srcem nekaj ni bilo v redu, da pa, kdor je danes za socializem, kot smo ga izkusili v praksi, z njegovo pametjo nekaj ni v redu. S ?emer povsem sogla?am, ker sem tudi sam prehodil podobno pot od vere v delavsko dr?avo do upora proti njenemu politi?nemu nasilju in to v ?asih, ko te je tak upor veliko stal in so se ti zaradi njega zaprla vrata vsakr?ne kariere. In ko je neko? nek razpravljavec na ?tudijskih dnevih Draga poo?ital Slivniku partijo, sem ga vzel v bran reko?, da so o?itno tudi iz partije iz?li prepri?ani in pogumni demokrati, ki so pomagali popeljati Slovenijo ven iz totalitarnega re?ima. In, kon?no, nam je re?im s svojo strahotno propagandno ma?inerijo pral mo?gane dolgega pol stoletja. Tudi meni nekaj ?asa, a sem se z vztrajnim in intenzivnim iskanjem ?e druga?ne duhovne hrane od re?imske uspel dovolj zgodaj izviti iz propagandnih kle??. Zato se tega svojega iskanja ne sramujem in tudi ne dovolim, da bi kdo po njem pljuval. Kajti, ?e bi se okoli??ine ponovile, bi verjetno spet izbral podobno pot. Tudi sicer vplivajo na oblikovanje ?lovekove zavesti razli?ni dejavniki, med njimi predvsem dru?ina, ?ola, dru?beno okolje in duhovna hrana, po kateri ?lovek sega v ?ivljenju. In ti dejavniki niso ne vsebinsko ne koli?insko ne ?asovno enakomerno razporejeni po posameznikih, da bi lahko vsi in v istem ?asu podobno gledali na ?ivljenje. Vsakdo se je namre? na te vplive razli?no odzival, v razli?nem ?asu, se opotekal, lovil ravnote?je in iskal trdna tla po nogami. ?e jih je sploh lahko na?el.
Socialna misel kot te?nja po socialno pravi?ni dr?avi pa ni monopol komunizma, ampak se je rodila iz ?love?ke stiske polno stoletje pred njegovim nastopom ter je danes del zakladnice ?love?kih in dru?benih vrednot in vgrajena tudi v sodobno zakonodajo demokrati?nih dr?av, v manj?i ali ve?ji meri. K ?emur je prispeval tudi komunizem, ki ga zato ne moremo reducirati zgolj na nasilje, le da je to idejo hkrati zlorabil mno?i?ne pokole svojih politi?nih nasprotnikov in za vzpostavitev totalitarne oblasti ter jo tako s tem tudi omade?eval. ?e poslednji pameten zasebnik se namre? danes zaveda,da je uspeh njegovega podjetja odvisen od zadovoljstva delavcev. Tudi pisatelj dr. Alojz Rebula, globoko veren ?lovek, je o partiji nekje dejal, da je v ?love?ko zgodovino pa? vdrla mogo?na sila brez Boga, a z bo?jimi prvinami v sebi? Saj je pri preoravanju dru?be spravljala na plan plast ?love?tva, ki je bila doslej zapostavljena?Izravnavala je, kar je iz?trlelo iz dru?be po volji nenasitnega kapitala in uresni?evala tretje geslo francoske revolucije egalite (enakost), to je kr??ansko geslo. ?al pa se je ta sila izkazala za zatiralsko, zabredla v mo?virje nasilja in prizadela ?love?tvu nesluteno gorje.
Temeljni problem slovenske pohabljene demokracije zato ni niti slu?ajno v tem, kaj so Vali?evi, Prunk in drugi pisali pred skoraj pol stoletja. Niti ni v domnevnih Jan?evih zna?ajskih muhah ali hibah, po katerih nekateri Reporterjevi kolumnisti zadnje ?ase vneto brskajo s pove?evalnim steklom v rokah, ga razgla?ajo za luzerja in ga podijo ven iz politike. Pa ?eprav tudi na pomladni strani ni vse samo suho zlato, kar se tam dogaja. Kajti s tem se med pomladniki ponovno odpirajo komaj zaceljene rane, kot da doslej ?e ni bilo dovolj zdrah in z njimi povezanih volilnih porazov. Na kar v Murglah skoraj gotovo nazdravljajo s ?ampanjcem. Tudi sicer je glavni bazen Reporterjevih bralcev pomladna stran, za katero dvomim, da bo tako usmeritev tednika nagradila. Tudi jaz jo ne mislim, ?eprav sem naro?nik Reporterja od prve ?tevilke Maga naprej, pod Slivnikom, pa vse do danes, z izjemo kratkega obdobja, ko je bil izvr?en sovra?ni prevzem, zaradi katerega je Mag potonil. Problem na?ega zatohlega dru?benega stanja je predvsem velika in dolgotrajna premo? sprijene slovenske levice, ki se je prvega pol stoletja zgradila na zlo?inih revolucije in politi?nem nasilju re?ima, v tranziciji pa se ohranjala prek razgrabljenih vzvodov realne dru?bene mo?i, kot so kapital, dominantni mediji, represivni organi, iz prej?njega re?ima podedovana levo usmerjena civilna dru?ba idr., ki jih levica po potrebi zlorablja, da se ohranja na oblasti. Ob splo?nem spoznanju, da za?ne v oblastnih strukturah zaudarjati po korupciji, klientelizmu, nepotizmu ipd. ?e po dveh mandatih, ne glede na barvo vlade, je povsem naravno, da je Slovenija ob skoraj stoletni prevladi ene opcije postala zaudarjajo?a mlaka, ki se du?i v lastni nesnagi. Zato mora biti predvsem to glavna skrb demokrati?nega raziskovalnega medija in raziskovalnega novinarstva, ne pa poglabljanje zdrah v vrstah ?e itak oslabljene opozicije.
Koper, 111. 12. 2018 Milan Gregori?