Kavka?ki sod smodnika.

V Wikipediji lahko preberemo, da je Kavkaz 1.100 km dolg in 180 km ?irok gorski sestav, ki poteka med ?rnim in

Kaspijskim morjem in predstavlja del razmejitvene ?rte med evropskim in azijskim kontinentom. Je

narodnostno in jezikovno zelo pestro ozemlje z okrog 70 narodi, nekaterimi z lastnimi dr?avami, ostalimi pa kot

avtonomne republike ali pokrajine znotraj obmo?nih dr?av, prete?no na ruski strani. Kavkaz je tudi sti?i??e dveh

velikih ver, kr??anske in muslimanske, in v preteklosti tudi treh imperijev, ruskega, tur?kega in perzijskega

(iranskega). Branko Soban, nekdanji dopisnik Dela iz Moskve, je neko? zapisal, �da na Kavkazu divja vojna ?e

?tiristo let�. Znotraj Ruske federacije ?ivi okrog 144.300.000 prebivalcev, od tega okrog 20 milijonov

muslimanov, prete?no staroselcev s kavka?kega podro?ja. Po nekaterih ocenah bi se naj ta dele? v prihodnjih

desetletjih podvojil, kar bi lahko ob sedanji zelo nizki rodnosti v Rusiji in visoki rodnosti muslimanov pripeljalo

do tega, da bo ?e na koncu tega stoletja pol ruskega prebivalstva muslimanskega izvora. Prostor okrog Kavkaza

je bil dolgo ?asa pod vladavino islama. Rusko cesarstvo ga je zavzelo sredi 19. stoletja, po desetletjih srditih in

krvavih spopadih z lokalnimi plemeni ter po ve? vojnah z Otomanskim cesarstvom. Leta 1918 pa je pre?el pod

ZSSR. Muslimani predstavljajo veliko ve?ino v kavka?kih republikah ?e?eniji (96%), Dagestanu (94%) in Ingu?etiji

(98%), v preostalih pa od 50 do 70%. Mnogo jih je razseljenih tudi znotraj Rusije, npr. v Moskvi, kjer naj bi jih

?ivelo okrog dva milijona, to je ve? kot v kateremkoli evropskem mestu. Muslimanski narodi s Kavkaza so bili

pod carsko Rusijo in tudi v ?asu ZSSR dr?avljani drugega reda in kot bomo videli v nadaljevanju pogosto tudi

izpostavljeni brutalni represiji in celo genocidu. ?ele z razpadom komunizma se jim je pokazal ?arek svetlobe na

koncu mra?nega predora, vendar se konflikti s tem ?e niso kon?ali. Polega tega gre za prostor, kot na Bli?njem

vzhodu, bogat z nafto, kjer se soo?ajo najrazli?nej?i interesi, tudi ?ir?i geostrate?ki. Podobno kot na Balkanu,

kjer sicer ni nafte, a se tudi tam prepletajo razli?nii interesi, je hkrati sti?i??e razli?nih narodov in ver ter tudi

tam podtalno tlijo regionalni konflikti in ob?asno potekajo lokalne vojne.

Odnosi ruskih oblasti do muslimanskega ?ivlja so zelo kompleksni. Iz Wikipedije izvemo, da jih nekateri uradni

predstavniki, tako ruskih oblasti kot tudi muslimanskih skupnosti, slikajo v zelo lepi lu?i. Glavni mufti v Rusiji

Talgat Tad?udin je npr. ob svoji zahtevi, naj bi bil v ruskem grbu poleg kri?a tudi polmesec, dejal: �Mi,

Muslimani, smo Rusi. Nismo iz Savdske Arabije, niti iz Iraka in tudi ne iz Afrike. Na?i predniki so ?iveli v Rusiji

tiso?e let. Mi smo za to zemljo dali mnoge junake. ?eprav pripadamo razli?nim veram, smo si blizu v marsi?em

in domovina nam je ena�. Sputnik Hajrudinov, direktor in?tituta za mednarodne odnose, zgodovino in

orientalistiko na Kazahstanski zvezni univerzi, je tudi zagotavljal, da vse ankete ka?ejo, �da v Rusiji ni delitve

med verami, niti napetosti? Pravoslavni, muslimani in predstavniki drugih verstev so na?li na?in sodelovanja in

so?itja. Obstaja stabilnost in dobri odnosi�. Pri tem je ?e dodal, �da ve?ina ruskih analitikov sogla?a z oceno, da

islamofobija stresa mnoge zahodne dr?ave, vendar ta histerija ni zajela Rusije�. ?tevilna bridka dejstva v

nadaljevanju pa ne potrjujejo teh vzhi?enih izjav. Naj se dotaknemo zgolj najbolj znanih in odmevnih krvavih

dogodkov le v nekaterih ruskih islamskih republikah.

Krvave zadu?itve te?enj po avtonomiji v ruskih muslimanskih republikah, s poudarkom na ?e?eniji

Najve?je gorje med ruskimi muslimanskimi republikami je pretrpela ?e?enija z okrog 1,269.000 prebivalci,

neko? staroselci z lastno religijo, a kasneje v 18. in 19.stoletju islamizirani, ki pa so sledili liberalni struji islama

in sekularizaciji. ?e?eni so se namre? ve?krat neuspe?no bojevali za svojo neodvisnost ?e pod carsko Rusijo v

obdobju 1830-1864, ?emur so sledile mno?i?ne deportacije v Sibirijo in njihovo be?anje v Otomansko cesarstvo.

Boj za neodvisnost so nadaljevali tudi pod ZSSR in v obdobju 1944-1948 je bilo po podatkih Wikipedije spet

deportiranih v Sibirijo okrog 650.000 ?e?enov in Ingu?ev, od katerih jih je okrog 200.000 pomrlo. Ob razpadu

ZSSR leta1991 je ?e?enija razglasila neodvisnost, kar pa je ruska vojska krvavo zatrla ter je bilo pri tem nekaj

deset tiso? mrtvih in ve? sto tiso? razseljenih ?e?enov. Na kar je ?e?enija dobila ve?jo avtonomijo, a se je upor

ponovil v obdobju 1999-2000, ki ga je ruska vojska, ?e pod Putinom, spet zatrla, ter pustila za seboj okrog

10.000 mrtvih in strahotno opusto?eno de?elo, vklju?no z glavnim mestom Grozni, ob ?emer pa se svet ni

pretirano razburjal. Danes je ?e?enija obnovljena, a iz televizijskih oddaj lahko sli?imo (Demokracija, 18. 5.

2017), da se v Groznem �dvigajo v nebo vrtoglavo visoke stolpnice, igri??a so polna otrok?, ljudje za zaprtimi

vrati pa govorijo o sprevr?eni in zatiralski dr?avi, ki jo s strahovlado predstavlja Ramzam Kadirov, ki ga je

nastavil Kremelj�. O?itajo mu manipulacije z volilnimi izidi, prila??anje ruskih prora?unskih sredstev, obstoj

skrivnih zaporov za politi?ne nasprotnike in tabori??a za homoseksualce, mu?enje ljudi tudi do smrti, vpletenost

v politi?ne umore novinarjev, humanitarnih delavcev in aktivistov, npr. tudi Borisa Nemcova, uglednega

jedrskega fizika, gospodarstvenika in politika idr. Po podatkih medijev bi naj bile v gorah ?e?enije ?e vedno

posamezne skupine bojevnikov, ki Rusije sicer ne ogro?ajo ve? z odcepitvijo, vendar je ?e?enija, postala goji??e

militantnega islama in so vojno zamenjali s teroristi?nimi napadi. Ti pa se niso omejili na ?e?enijo, saj je bila v

obdobju 2000 - 2011 Rusija pri?a ve? kot 40 bombnim in samomorilskim napadom. Kot npr. napad na

moskovsko gledali??e (2002) s 129 mrtvimi, pa na ?olo v Beslanu (2004) s 330 ?rtvami, napad na moskovsko

letali??e Domodedovo, odgovornost za dve veliki letalski nesre?i, napad na maraton v Bostonu in nepregledna

mno?ica drugih manj?ih teroristi?nih dejanj, o katerih mediji sploh ne pi?ejo. Do?ivete grozote ?e?enskega

ljudstva se bodo stoletja prena?ale iz roda v rod in v tem primeru ne bo mogo?e kriviti zgolj muslimanov za

terorizem, ker jih vanj v veliki meri potisnilo stopetdeset let ruskega genocida nad ?e?eni.

Tudi ruska republika Dagestan z okrog 1,950.000 muslimanskimi prebivalci je ob razpadu ZSSR razglasila

neodvisnost, a jo je ruska vojska surovo zadu?ila, kar se je kon?alo s terorizmom, o katerem pa se malo pi?e in

pri ?emer je pri?lo celo do uboja dveh muslimanskih voditeljev.

Dagestan le?i namre? na tako imenovani naftni trasi od Kaspijskega morja do Tur?ije in o?itno ni milosti, ?e kdo

posku?a drezati v ruske interese na tem podro?ju.

Azerbajd?an, z okrog 8,400.000 prebivalci, ve?inoma muslimani, se je ob razpadu ZSSR leta 1991 z razglasitvijo

samostojne dr?ave sicer ognil tragediji ?e?enije in Dagestana ter obranil svojo dr?avnost, a se je del njegovega

ozemlja, Gorski Karabah, na podro?ju kjer �te?e nafta v potokih�, ob podpori Rusiji naklonjene Armenije,

oklical za samostojno dr?avo, ki jo mednarodna skupnost ve?inoma ne priznava, in je tako vnesel dodatni nemir

v ta prostor.

Travme in konflikti v dveh kr??anskih kavka?kih dr?avah, Armeniji in Gruziji

Armenija z okrog 3,000.000 prebivalci, ve?inoma pripadniki Armenske apostolske cerkve (96%), ima tudi svoje

bole?e probleme, kot je ?e navedeni spor za Gorski Karabah, in tudi pretekle travme, ki delujejo

destabilizacijsko na kavka?ki prostor. Tudi njej se je leta 1991 uspelo osamosvojiti od ZSSR, a je to povzro?ilo

mno?i?no izselitev Azerbajd?ancev v mati?ni Azerbajd?an in okrog 260.000 Armencev iz Azerbajd?ana v

Armenijo. Poleg tega je ?e vedno odprta rana, ki se ji re?e �armenski genocid�, ko so Turki, ki so v Armencih

videli peto kolono Rusije, v obdobju 1885-1923 v ve? zaporednih presledkih izvajali nad njimi prave mno?i?ne

pokole, v katerih naj bi ?ivljenje izgubilo ve? kot milijon Armencev.

Gruzija z okrog 3,700.000 prebivalci, ve?inoma pravoslavne vere (96%), se je po dolgem boju za neodvisnost,

predvsem od Rusije, leta 1991 kon?no osamosvojila. S svojimi prozahodnimi reformisti?nimi vladami, po

?ametni revoluciji leta 2003, katerih cilj je bil vklju?itev v Nato in EU, je vznemirila Rusijo, ki je zanetila upor ter

s svojo vojsko pomagala pokrajinama Ju?na Osetija in Abhazija pri razglasitvi za samostojni dr?avi, ki pa ju

ve?ina mednarodne skupnosti ne priznava. Podobne te?nje so tudi v gruzijski pokrajini Ad?arija, ki pa za enkrat

?e priznava oblast Tbilisija.

Trajno potencialno konfliktno ?ari??e Kavkaza predstavlja tudi tragi?na usoda 25 milijonov Kurdov, ki so po

razpadu Otomanskega cesarstva ostali lo?eni na ozemlju Irana, Iraka, Tur?ije in Sirije.

Koper, 5. 8. 2019 Milan Gregori?