Demografsko stanje v Nem?iji

Po podatkih ?tudije v italijanski reviji Limes (1/2018) je leta 2016 ?ivelo v Nem?iji okrog 8,651.900

tujcev ali 10,5 % celotnega prebivalstva, od tega najve? muslimanov ali 6,1%, predvsem Turkov in

Kurdov. V nadaljevanju bomo obravnavali v glavnem muslimanske priseljence, ker se ostali tujci v

Nem?iji, po izvoru v glavnem iz evropskih dr?av, zadovoljivo integrirajo v nem?ko dru?bo in z njimi ni

ve?jih problemov. Po projekciji iz omenjene ?tudije pa naj bi v letu 2050 pri sedanjem trendu

priseljevanja muslimani dosegli 10,8% prebivalstva, pri mo?nej?em toku migracij pa kar 19,7%.

Nedavno tega je namre? nem?ka vlada skru?eno priznala, da ne more ve? zaustaviti padanja

nem?kega prebivalstva, in da potrebuje Nem?ija letno okrog 400.000 tujih delavcev. Rodnost

nem?kih ?ensk je namre? padla na 1,3 otroka na ?ensko, to je skoraj pol manj, kot je potrebno za

ohranjanje stabilnega stanja prebivalstva (2,1). Ni?jo rodnost imajo v Evropi samo ?e Italija (1,2) ter

?panija in Gr?ija (1,1). Stvar postaja skrajno resna, ker je po mnenju stroke potrebnih okrog 80 let, da

se npr. rodnost z 1,3 otroka na ?ensko dvigne spet na 2,1. Tako bo Nem?ija tudi v primeru, da bi z

ustrezno demografsko politiko zaobrnila navzgor trend rodnosti, najmanj ?e pol stoletja obsojena na

uva?anje manjkajo?e delovne sile iz edinega bli?njega bazena z ve?jim prese?kom delavcev, to je iz

muslimanskega sveta.

Pomanjkanje izdelane strategije in improvizacija pri naseljevanju muslimanov Nem?iji

V 70-tih letih prej?njega stoletja je Nem?ija zaradi pomanjkanja delovne sile v gradbeni?tvu, industriji

in kmetijstvu sklenila prve sporazume o mno?i?nem uvozu muslimanske delovne sile in sicer s Tur?ijo

(1961), Marokom (1963) in Tunizijo (1965), ra?unajo? pri tem, da gre za za?asne delavce

(gastarbeiterje), ki se bodo po nekem obdobju vrnili na svoje domove. Pri ?emer pa se je u?tela, ker

se ve?ina ni hotela ve? vra?ati, ampak je, nasprotno, potegnila v Nem?ijo ?e svoje dru?ine in se dokaj

strnjeno naselila v mestnih predelih z veliko ali celo ?e ve?insko prisotnostjo muslimanov. ?emur so

sledile prve zaostritve nem?ke migrantske zakonodaje. V naslednjih desetletjih se je ?tevilo

muslimanov spet zelo pove?alo s prosilci za azil iz Irana, Libanona, Tur?ije in biv?e Jugoslavije, ki so

npr. v letu 1992 dosegli okrog 400.000 pri?lekov, kar je imelo za posledico nove zaostritve zlasti azilne

zakonodaje. Nazadnje je v letih 2015 in 2016 pljusknil v Nem?ijo nov val beguncev in ekonomskih

migrantov iz Sirije, Iraka, Afganistana in Irana, (okrog 1,500.000 ljudi), ki jim je Nem?ija spet

velikodu?no odprla vrata in so se tudi naseljevali predvsem v mestne predele, gosto poseljene z

muslimani. Trenutno je npr. v Berlinu okrog sto mo?ej, v najve?ji meri tur?kih in kurdskih. Tudi to

svojo velikodu?nost je Nem?ija posku?ala popraviti s tem, da je kmalu po izre?eni dobrodo?lici novim

migrantom, pod pritiskom doma?e in evropske javnosti, Merklova pohitela k Erdoganu s pro?njo, naj

zaustavi nadaljni tok migracij po balkanski poti, ter je to pro?njo tudi finan?no podprla z ve?

milijardami evrov.

Integracijski napori in (ne)uspehi

?e po prvem valu naselitve sredi 70-tih let in tudi ob kasnej?ih migracijah je izgledalo, kot da je

integracija muslimanskih priseljencev zadovoljiva, saj so se mnogi, zlasti Turki in Kurdi, vklju?evali v

politi?ne stranke, predvsem med zelene, in v civilnodru?bene organizacije. Tudi sicer je Nem?ija

vlagala velike napore in finan?na sredstva v integracijo pri?lekov v nem?ko dru?bo (u?enje jezika,

poklicno izobra?evanje, zdravstveno varstvo, dostop do dela in stanovanja ipd.). Vendar je bila v

zadnjem ?asu ta idila nekoliko skaljena, ko je nedavno tega skoraj polovica Turkov, z ?e pridobljenim

nem?kim dr?avljanstvom, volila Erdogana in se je na njegovem predvolilnem nastopu v Nem?iji zbralo

okrog 50.000 ljudi. Isto?asno pa se je zbralo tudi skoraj toliko Kurdov na bli?njem protiErdoganovem

zborovanju in je tako postalo o?itno, da se je z migranti preselil v Nem?ijo tudi nepomirljiv

zgodovinski razkol med Turki in Kurdi. Hkrati z nara??anjem ?tevila migrantov pa se je v javnosti ?iril

tudi odpor do njih v prepri?anju, da slednji izkori??ajo azilno zakonodajo z namenom, da se

dokopljejo do ekonomskih koristi in standarda. Oster zasuk v desno na zadnjih parlamentarnih

volitvah, pospremljen z vse ve?jimi socialnimi in varnostnimi problemi muslimanskih getov,

neuspe?no integracijo in nara??ajo?o islamofobijo, je prisilil nem?ko vlado ne samo k postopnemu

zaostrovanju azilne in druge migrantske zakonodaje, ampak tudi k temu, da stopi v bran vrednot

zahodne (in nem?ke) civilizacije, vklju?no z obrambo jezika, kulture in nem?kih ?ivljenjskih navad.

Z zakonskimi zaostritvami pa so se pojavili tudi novi resni problemi. Re?evanje pro?enj za azil se je

namre? po novem zavleklo v leta. Ta ?as pa so prosilci ?iveli v negotovosti, brez pravice do redne

zaposlitve in tako postali lahek plen kriminalnih zdru?b, ki so jim nudile varljive ponudbe hitrega

bogatenja in visokega standarda. Na svoje domove pa se niso hoteli ve? vrniti niti proti pla?ilu

dostojne nagrade. S prisilnimi repatriacijami pa so bili veliki problemi. Poleg tega je nem?ka vlada

zmanj?ala tudi socialne pomo?i migrantom za 22% in sprejela zanje vpra?ljivo reformo izobra?evanja,

kar vse je ?e dodatno zmanj?alo mo?nost integracije. Prvotno je bilo namre? v Nem?iji uveljavljeno

obvezno izobra?evanje za vse otroke od 7 do 16 let, tudi migrantske. Z reformo pa je ta obveznost za

migrantske otroke odpadla in se je tako ?ez no? zna?la na ulici mno?ica otrok kot potencialna ?rtev

kriminalisti?nega podzemlja. V tem polo?aju in pod pritiskom nara??ajo?e islamofobije so se mnoge

dru?ine zaprle v lastne ozke dru?inske in rodbinske skupnosti ter si znotraj njih, ob medsebojni

solidarni pomo?i, re?evale vse svoje probleme, kot npr. vpra?anja materialne ekzistence,

premo?enjske in dru?inske spore, poroke, lo?itve, pripadnost veri ipd., vendar za ceno sodelovanja,

lojalnosti in zvestobe. V nasprotnem primeru je sledila izklju?itev ali ?e kaj huj?ega. Navedene zaprte

skupnosti so postale tudi leglo kriminalnih dejavnosti kot preprodaja drog, oro?ja, prostitucija, igre na

sre?o in tudi velike kraje. Med poslednjimi sta npr. izstopali ena najve?jih kraj zlatih kovancev na

svetu, julija 2016, v vrednosti okrog ?tirih milijonov evrov, v Bode-Museum v Berlinu in kraja v

zlatarni Kaufhaus des Westenses.

Razra??anje kriminala in radikalizacije

V navedeni ?tudiji najdemo tudi izjavo predstavnika nem?kega policijskega sindikata Benjamina

Jendra, da se v muslimanskih getih vse bolj ?iri nova?enje mladih migrantov za opravljanje umazanih

poslov. Pri ?emer imajo nem?ke oblasti pri preiskavah kriminalnih dejanj v navedenih zaprtih

zdru?bah velike te?ave, ker njihovi ?lani no?ejo pri tem sodelovati. Avtor ?tudije Mahmud Jaraba pa

pravi, da so oblasti dolgo prikrivale to stanje, in da prevladuje ob?utek, da so izgubile nadzor nad

celimi mestnimi ?etrtmi, ker si ne upajo iti v spopad z mafijo, zlasti v berlinskih mestnih predelih

Kreuzberg, Neukoln, Wedding in Moabit, v katerih bi naj bilo, tako kot v drugih podobnih migrantskih

getih po Evropi, ?e v veljavi tudi ?eriatsko pravo s cerkvenimi sodi??i, cerkveno policijo ipd.

Tudi pisateljica pakistanskega rodu Sabatina James, je v svoji knjigi Obsojena brez zlo?ina, moj boj za

vero in svobodo navedla, da v Nem?iji umorijo po nekaj deset muslimanskih deklet na leto zaradi

verskega odpadni?tva, zavrnitve vsiljenega ?enina in s tem povezane osramotitve dru?inske ?asti ipd.

Okrog tri tiso? pa jih zaprosi za pomo? v organizacijah, ki se borijo za pravice muslimanskih deklet.

Tudi nad pisateljico je sorodstvo izreklo fatvo-smrtno kazen zaradi njene spreobrnitve v kr??ansko

vero ter je dolga leta ?ivela pod za??ito policije in se je od leta 2001 naprej morala najmanj

?estnajstkrat preseliti. Pravi trk civilizacij torej z vsemi njegovimi negativnimi posledicami.

Hkrati pa se v muslimanskih skupnostih ?iri tudi radikalizacija. Poznavalci razmer npr. obravnavajo

Berlin kot zibelko salafizma, to je islamske lo?ine, ki odklanja integracijo in te?i k radikalizaciji. V reviji

najdemo podatek, da so nem?ke obve??evalne slu?be leta 2016 imele pod nadzorom okrog 680 oseb,

od katerih je bilo 350 osumljenih sodelovanja z d?ihadisti. Od okrog 900 d?ihadistov, ki so se iz

Nem?ije pridru?ili islamski dr?avi, bi jih naj okrog 100 prihajalo iz Berlina. Med salafiste bi naj sodil

tudi terorist, ki je decembra 2016 zapeljal s tovornjakom v ni? hudega slute?e mestne sprehajalce v

Berlinu in pustil za seboj 12 mrtvih in 50 ranjenih.

Koper, 18. 1. 2020 Milan Gregori?