Vstop kristjanov in drugih demokratov na slovensko politi?no prizori??e
Petindvajseta obletnica nastanka Radia Ognji??e je primeren trenutek za osvetlitev mukotrpnih
naporov in dose?kov kristjanov in drugih demokratov pri pluralizaciji in demokratizaciji slovenske
dru?be. Problemi odnosov med Cerkvijo in dr?avo so prisotni v celotni zahodni civilizaciji, kjer je je
Cerkev lo?ena od dr?ave. V Sloveniji pa imamo opravka z zastarelo miselnostjo iz prej?njega re?ima,
po kateri naj bi dr?ava zasedla ves javni prostor, verniki pa naj bi se umaknili v cerkve in zakristije, kar
pa je velika zabloda, ker imajo po ustavi vsi dr?avljani enake pravice. Cerkev in dr?ava sta dve
avtonomni dru?beni stvarnosti, ki sta dol?ni korektno sodelovati na vseh njunih sti?nih to?kah
(?olstvo, civilnodru?bene dejavnosti idr.). Vera se namre? ob marksisti?nem in drugih pogledih na
svet potrjuje kot eden najvitalnej?ih ?ivljenjskih nazorov ter je kot taka velika potencialna eti?na in
civilizacijska energija. Politika, ki se ni sposobna povzpeti do tega spoznanja, in potiska vero na
dru?beno obrobje, je lahko samo pritlehna in kratkega diha. Tudi sicer politi?na zrelost nikoli ni bila in
tudi ne more biti monopol ene same stranke ali opcije, ker to ustvarja privilegirane prvorazredne in
odrinjene drugorazredne dr?avljane, ki se prej ali slej temu uprejo, kot se je to zgodilo ob padcu
komunizma. Tudi pri nas, ko so se kristjani in drugi demokrati dvignili, ustvarili slovensko dr?avo in
vzpostavili formalno, ne pa, ?al, tudi ?e dejanske demokracije. Ne pozabimo pri tem, da so bili tvorci
sodobne demokrati?ne in na ?lovekovih pravicah slone?e Evrope, tega veli?astnega mirovni?kega
projekta stare celine, ljudje kr??anske provenience (Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi, Robert
Shuman, Jean Monnet idr.), in to v ?asu, ko pa je komunizem po svetu ?iril in polnil svoje grozljive
gulage. Kon?no, ?e jim je prav ali ne, so tudi sami levi?arji zaznamovani s kr??ansko civilizacijo.
Pisatelj Boris Pahor je nekje ob?aloval, da smo Slovenci zaradi vsiljenega enoumja oz. Berlinskega zidu
po vojni, ki pri nas marsikje trdovratno vztraja ?e naprej, zapravili ?ivljenjsko prilo?nost za uresni?itev
neponovljive slovenske izvirnosti, da bi namre? v novonastalih dru?benih okoli??inah ustvarili novo
vstajenje, ki bi ?rpalo idejno mo? iz so?itja dveh svetovnih nazorov, dveh etik in dveh eshatologij? V
nasprotju s tem je ena opcija drugo pregnala v katakombe in sama objestno zagospodarila nad
dru?bo. In v veliki meri ?e vedno gospodari nad njo, predvsem po zaslugi razgrabljenih vzvodov realne
dru?bene mo?i v tranziciji (kapital, mediji, represivni organi, civilna dru?ba idr.). Kot tudi zaradi
zgre?enih politi?nih izbir pomladne strani, zlasti Ljudske stranke in Kr??anskih demokratov, zaradi
?esar so ju volivci za kazen ?e enkrat vrgli iz parlamenta in si od tega do danes ?e nista povsem
opomogli. Ni bilo zavor in pravega nadzora nad vladajo?o opcijo in voz je tako pol stoletja drvel v
napa?no smer, ker ga ni imel kdo ustaviti, dokler se ni stvar sesula sama vase. Dolgotrajna premo?
neke dru?bene skupine ji namre? hkrati koplje grob, ker postane dru?ba v takih pogojih zaudarjajo?a
mlaka. Drugi?, ta premo? poglablja obstoje?i razkol v narodu, prepre?uje spravo in kli?e po
spremembah ter prisili odrinjeno stran, da se organizira. In, tretji?, ta premo? ustvarja pri njihovih
nosilcih slepoto, ki jih prej ali slej pripelje do velikih napak, ki se jim vra?ajo kot bumerang. Kot so
npr. bili v zadnjem ?asu politi?ni umor Ivana Krambergerja, afera Patria, KPK, pregon Kanglerja,
odvzem poslanskega mandata Janezu Jan?i, dru?inski zakonik, javni pogrom zoper patra dr. Tadeja
Strehovca, krivosojenje dr. Milku Novi?u idr. Zato mislim, da se Slovenija spet pribli?uje neki
prelomnici, ko bo odrinjenim dovolj tudi sedanjega prikritega levi?arskega nasilja. In, kot sem to
nekje prebral, bo moral tedaj sleherni pisatelj odlo?iti pero, kmet svoj plug in delavec stroj ter se
spopasti s politiko, ker jo bodo sicer ?e naprej krojili drugi po svoji meri in potrebah.
Prispevek kristjanov, zlasti primorskih, pri pluralizaciji slovenske medijske scene in razmahu
civilnodru?benih dejavnosti.
V tem kratkem sestavku ne mislim predstavljati celotne cerkvene medijske in civilnodru?bene scene,
ampak predvsem dele?, ki so ga prispevali k temu primorski kristjani. Na primorskih tleh je najprej
zrasel verski tednik Dru?ina, ki je kljub zlonamernemu nagajanju oblasti postal osrednji verski list.
Za?el je izhajati v za?etku petdesetih let pod okriljem gori?ke administrature po prisilni ukinitvi
ljubljanskega verskega lista Oznanilo (1945-1952). Do primorske duhov??ine je bila namre? povojna
oblast nekoliko bolj velikodu?na ter ji je dovolila izdajanje verskega lista. Pri ?emer pa ni ?lo samo za
popu??anje Cerkvi na Primorskem zaradi njene narodnoobrambne dr?e pod fa?izmom in med vojno,
ampak tudi za poskus oblasti, da bi razbila Cerkev na dva tabora, kar ji pa ni uspelo kljub ustanovitvi
in privilegiranju cirilmetodijskega dru?tva. Pe??ica primorskih duhovnikov (Franc Bole, Bojan Ravbar
in Silvester ?uk) je leta 1965 zasnovala mladinski list Ognji??e, ki je od za?etne ciklostirane naklade
1300 izvodov v nekaj letih dosegel magi?no naklado 100.000 izvodov, ko se je potem rast ustavila in
se je prelevil v vsebinsko bogato in oblikovno okusno mese?no revijo. Iz revije je nastala tudi zalo?ba
Ognji??e, ki je v ?asu duhovne lakote pod prej?njim enoumnim sistemom izdajala knjige tudi v sanjski
nakladi 20.000 do 30.000 izvodov. Z demokratizacijo in nastankom slovenske dr?ave so navedeni
akterji pridobili tudi radijske frekvence in tako se je za?el ogla?ati Radio Ognji??e, najprej iz
improviziranega studija pod cerkvijo Sv. Marka v Kopru, nato pa iz Ljubljane. Tako so ti medijske
projekti koprske ?kofije obogatili ne samo Cerkev, ampak celotno slovensko dru?bo in bi danes lahko
upravi?eno vpra?ali, kaj bi Slovenija brez svojih Ognji??.
V zvezi s civilnodru?beno dejavnostjo bi na prvo mesto postavil vseslovensko, mogo?no in med ljudmi
trdno zasidrano Karitas, z vsemi njenimi ?iroko razvejanimi ?lovekoljubnimi in humanitarnimi
dejavnostmi, z mre?o okrog 460 organizacij in 11.000 prostovoljci, ustanovljeno leta 1990, ker je
dotlej re?im prepovedoval Cerkvi opravljanje karitativne dejavnosti. Iz intervjuja z biv?im koprskim
?kofom Metodom Pirihom (Novi glas, 13. 10. 1997) smo lahko izvedeli, da se je v koprski ?kofiji
rodilo ve? pastoralnih du?nopastirskih pobud, ki so obogatile vso Slovenijo. Na primorskih tleh so
npr. vzniknile prve oblike organiziranosti katoli?kih laikov in to posebej izobra?encev, pedago?kih in
zdravstvenih delavcev, podjetnikov idr. Primorska Cerkev se je med prvimi odzvala tudi na ?ivljenjske
stiske zasvojencev z drogo ter jim sku?ala pomagati, da se izvle?ejo iz svojega pekla z odpiranjem
centrov za zdravljenje in rehabilitacijo, a je pri teh svojih naporih naletela na velike odpore oblasti in
na??uvane javnosti. Kot je bilo to v primeru na?rtovanega centra v Planini, kjer so re?iserji odpora
nagnali nad njega celo desetletne otroke, ki so kar na traktorjih obkolili pregre?no stavbo, kjer naj
bi za?ivel center. Kot da star?i sami kli?ejo zlo nad svoje otroke. ?e zelo zgodaj (1968) je v okviru
koprske ?upnije za?ela delovati tudi priprava na zakon, ?ivahno delo z mladimi, skavti idr.
Mukotrpno ustanavljanje cerkvenega ?olstva
?
Ob pani?nem strahu slovenske levice pred zasebnim ?olstvom, zlasti cerkvenim, bi opozoril na
podatek (Delo, 7. 6. 2008), da npr. v Franciji 16,6 % osnovno?olcev in srednje?olcev obiskuje katoli?ke
?ole, ki se sofinancirajo tudi s strani dr?ave, v ?paniji 20%, na Nizozemskem 29%, v Belgiji 68%. V
Sloveniji pa imamo vsega 1,9%, pri ?emer leve vladne stranke dobesedno tekmujejo med seboj, kako
bi ?e bolj zmanj?ale te odstotke. Znan je tudi podatek, da je katoli?kih univerz na svetu okrog 1300 s
pribli?no 4,700.000 ?tudentov. V ZDA pa naj bi samo jezuiti imeli 29 univerz. Ni znano, da bi zaradi
tega kdo navedene in ?e druge dr?ave obravnaval kot nesekularizirane oz. katoli?ke. Nasprotno, prej
veljajo za zibelke svobodomiselnosti. Celo Teolo?ko fakulteto, ki je bila leta 1919 ena izmed ?tirih
ustanoviteljic ljubljanske univerze, je re?im izklju?il iz univerze v obdobju od leta 1949 do 1992. S
?emer je izgubila status dr?avne ustanove, njene diplome niso bile ve? javno priznane ter je bila
odrezanega od dr?avnega prora?una. Tudi ?tiri ?kofijske gimnazije (Vipava, Ljubljana, Maribor,
?elimlje) so bile ustanovljene ?ele po osamosvojitvi. Izjema je bilo Slovensko malo semeni??e v
Vipavi, kot edina takratna zasebna slovenska srednja ?ola za izobra?evanje duhovnikov, ki je bilo s
privoljenjem ministrstva ustanovljeno ?e leta 1950, potem ko je meja odrezala Primorsko od
Sedejevega malega semeni??a v Gorici. Vendar se je semeni??e financiralo iz sredstev Cerkve in tudi
njegova spri?evala niso bila javno priznana ter je bilo prekvalificirano v javno ?olo ?ele leta 1991 z
nastopom Demosa. Dotlej pa je do?ivljalo vsakr?ne ?ikane s strani oblasti. Od budnega spremljanja s
strani Udbe, tako z nova?enjem ovaduhov in name??anjem prislu?kovalnih naprav pa do poskusov
prepre?evanja vpisov dijakov vanj. Na podobne odpore so naleteli tudi prvi zasebni otro?ki vrtci, zlasti
tisti v cerkveni re?iji, ter so ti odpori prisotni ?e danes. Tako imajo na?i slovenski rde?i Kmeri
Evropo, njeno pluralnost in svobodo duha predvsem na jeziku, v glavah pa kar ?e naprej zabetoniran
Berlinski zid. ?e ve?, s svojim perverznim predlogom financiranja zasebnih ?ol minister Pikalo
posku?a dobesedno poneumljati ljudi ter je to pravi pljunek v obraz slovenske javnosti in ustavnega
sodi??a. Komu smo kaj slabega naredili, da moramo prena?ati to levi?arsko bedo na ?elu dr?ave? In
doklej bomo to prikrito nasilje mirno tolerirali?
Koper, 10. 12. 2019 Milan Gregori?