Dogovori in deklaracije, podpisane na prelomu prej?njega stoletja
Reporter je 2. 10. 2017 prinesel skrb zbujajo? komentar o Barcelonski deklaraciji, ki je bila sprejeta
ob koncu novembra 1995. Njen uradni namen bi naj bila vzpostavitev stabilnosti na obmo?ju
Sredozemlja prek prostotrgovinske cone in gospodarskega sodelovanja sredozemskih dr?av. Tako se
je za?el proces evro-mediteranskega partnerstva (Euromed). Del deklaracije, ki se nana?a na prost
pretok ljudi in na spodbujanje multikulturnosti, in ki se uresni?uje zelo enosmerno, to je iz islamskih
dr?av v Evropo, pa naj bi njeni tvorci dolgo ?asa skrivali pred javnostjo ter ga analitiki razgla?ajo za
za?etek organizirane invazije nezakonitih migrantov iz Afrike in Levanta v Evropo.
?e pred sprejetjem Barcelonske deklaracije pa je bila na pobudo Parlamentarnega zdru?enja evro-
arabskega sodelovanja sprejeta vrsta dokumentov, kot npr. Strasbour?ka deklaracija (1975), izjava iz
Damaska (1978) idr., ki so spodbujali priseljevanje Arabcev v Evropo, ohranjanje njihove verske in
kulturne identitete prek islamskih kulturnih in izobra?evalnih centrov v Evropi ipd. Vse v smeri, da bi
se priseljencem ne bi bilo treba integrirati v sekularizirano evropsko dru?bo. To je, da bi na evropskih
tleh ?iveli naprej ne samo svojo vero, ampak tudi ?eriatsko pravo, vsaj njegov dru?inski del. To se, kot
bomo videli iz nadaljevanja, tudi ?e dogaja. Pakistanska pisateljica Sabatina James je npr. v svoji knjigi
Obsojena brez zlo?ina: moj boj za vero in svobodo (zalo?ba Dru?ina, Ljubljana, 2016) navedla podatek,
da samo v Nem?iji pobijejo na mesec nekaj muslimanskih deklic zaradi dru?inske ?asti, kar nekaj tiso?
pa jih i??e dru?beno pomo?, da bi se izognile prisilni poroki. In tako imamo ob uradnem evropskem
pravnem sistemu vzporedno ilegalno ?eriatsko pravo, ki o?itno zelo u?inkovito deluje, najmanj na
dru?inskem podro?ju, vklju?no z omenjenimi krutimi sankcijami.
Iz navedenega komentarja zvemo tudi, da je junija 1986 sledil tajni sestanek obve??evalnih slu?b
petih muslimanskih dr?av (Irak, Egipt, Savdska Arabija, Libija, Al?irija), ki naj bi sprejele sklep, da je
treba priseljevanje v Evropo ?im bolj pospe?iti in jo islamizirati. In na koncu je Parlamentarna
skup??ina Sveta Evrope 1991 sprejela priporo?ilo Prispevek islamske civilizacije v evropskih kulturi, ki
naj bi po mnenju komentatorja v Reporterju poni?evalo civilizacijo in vrednote, na katerih je Evropa
zrasla. Na konferenci zunanjih ministrov v Bruslju oktobra 2001, to je komaj mesec dni po napadu na
dvoj?ke v ZDA, pa naj bi udele?enci konference celo sprejeli izjavo, da zavra?ajo neutemeljeno
povezavo med terorjem in muslimanskim svetom, ter da je barcelonski proces zgled spodbujanja
dialoga med civilizacijami. Svetovalna skupina evropske komisije je nato oktobra 2003 izdala poro?ilo
o ?tudiji, ki naj bi dokazovala, da bodo arabski muslimani, skupaj z muslimani Bolgarije, Balkana in
Tur?ije ter s tur?kim prebivalstvom v Avstriji in Nem?iji lahko veliko prispevali k raznolikosti
evropskega islama. Komentator kon?uje prispevek, da je Evropa z vsem tem na ?iroko odprla vrata
islamu in se mu podredila. Politi?ni analitiki pa ocenjujejo, da so z navedenimi deklaracijami evropski
politiki klecnili pred arabskim svetom predvsem zaradi kapitala in nafte. K ?emur bi ?e dodal, da tudi
zaradi dekandence in demografskega izumiranja evropskih narodov, potrebe po novi delovni sili, ki bi
polnila evropske prora?une, ter interesa Evrope za sredozemska in bli?njevzhodna tr?i??a.
Vizija Evrope po kon?anem valu migrantov iz trikota Indonezija-Maroko-podsaharska Afrika
Avtor teksta v Reporterju hkrati ugotavlja na podlagi podatkov ameri?kega centra za raziskave
globalnega kr??anstva, da sta bila v ?asu Strasbour?ke deklaracije (1975) v Evropi 2 odstotka
muslimanov, danes pa jih je ?e okrog 50 milijonov ali 6 odstotkov. Pri dosedanjem trendu
priseljevanja pa naj bi jih bilo v naslednjem poldrugem desetletju ve? kot 10 odstotkov in ?ez
nadaljnih petnajst let, to je okrog leta 2050, ?e ena tretjina. Avtor ?lanka ?e meni, da si je danes te?ko
zamisliti, kako bo takrat izgledala Evropa. A bo to ?e vedno sekularizirana dru?ba, kjer je cerkev
lo?ena od dr?ave, ali pa bosta dve vzporedni civilizaciji, vsaka s svojim vrednotnim in pravnim
sistemom. Sode? po tem, kako se sedaj stvari odvijajo, lahko pri?akujemo najmanj to, da bodo
velika mestna sredi??a ne samo ve?kulturna, ve?etni?na in versko zelo pisana, ampak da se bodo iz ?e
nastalih getov okrog njih formirale ozemeljske enklave, prete?no muslimanske, s ?eriatskim pravnim
redom in institucijami, ki bodo bdele nad njim, ga izvajale in sankcionirale. Bernard Br??i? pri tem
opozarja (Demokracija, 8. 11. 2018) tudi na vizijo velike nadomestitve, ki jo je ?e leta 1925 za?rtal
avstrijski Jud Richard Coudenhove-Kalergi reko?, da bo ?lovek prihodnosti rasno me?an. Evrazijsko-
negroidna rasa prihodnosti, po videzu podobna starim Egip?anom, bo nadomestila raznolikost
narodov z razli?nostjo posameznikov. Omenja tudi Stephena Smitha, ki v svoji knjigi The Rush tu
Europe (Naskok na Evropo) ocenjuje, da bo v naslednjih 30 letih ?tevilo pripadnikov negroidne rase v
Evropi naraslo s sedanjih 9 na 200 milijonov. Kar vse se sklada tudi z ideologijo globalizma, ki nam ob
zagovarjanju globalnega pretoka blaga, storitev, kapitala in ljudi dopoveduje tudi, da so nacionalne
institucije, kultura, meje in posledi?no tudi narodi zastarele kategorije, ?esar pa vse mo?nej?a
identitetna in suverenitetna gibanja v Evropi ne potrjujejo. Br??i? pri?teva med izvajalce te vizije tudi
mnoge evropske politike, kot npr. francoskega predsednika Emanuela Macrona, ki vidi usodo
Evrope vezano na Afriko. Evropa bi naj bila namre? stara in rabi pomladitev.
Marake?ka deklaracija (2018)
Maja meseca 2018 pa so v maro?kem mestu Marake? voditelji dr?av ?lanic EU in ve? afri?kih dr?av
sprejeli politi?no deklaracijo, ki je zbudila velike polemike v slovenski in ?ir?i evropski javnosti in jo
nekatere evropske dr?ave, zlasti iz vi?egrajske skupine, niso podpisale. V njej je sicer zapisano, da
deklaracija ni pravno zavezujo?a in da imajo dr?ave suvereno pravico, da v okviru mednarodnega
prava dolo?ajo svojo nacionalno politiko priseljevanja. Vendar je polemike zbudila klavzula, po kateri
se morajo v celoti spo?tovati ?lovekove pravice in dostojanstvo beguncev in migrantov ne glede na
njihov migrantski status (Demokracija, 23. 8. 2018). Kar bi se lahko tolma?ilo tako, da Evropske
dr?ave ne morejo zavrniti vstopa v dr?avo nobenim migrantom, niti ilegalnim, jih ne smejo zaradi
tega kaznovati, kot npr. jim odvzeti osebno svobodo, ker s tem posegajo v njihove pravice. Pa ?eprav
predvideva zakon za ilegalne prehode meje zelo konkretne sankcije kot imamo tudi za take primere
zelo jasna schengenska pravila. Na ta na?in jih naravnost spodbujamo, da naskakujejo mejo v
nedogled, dokler jim to ne uspe. Bo?tjan Perme je v Reporterju (19. 11. 2018) poo?ital deklaraciji
tudi, da ne re?uje dejanskih te?av, ki jih imajo evropske dr?ave z migracijami, ne posku?a odpravljati
ali vsaj identificirati vzrokov migracij in vpeljuje nove standarde, ki dajejo veliko bolj?o pozicijo
migrantom kot pa ciljnim dr?avam. Priznava, da ?ivimo v ?asu migracij in pri tem omenja npr. na
tiso?e Slovencev v EU in Avstraliji, pol milijona Poljakov v Veliki Britaniji, pa gradbene delavce iz
nekdanje skupne dr?ave v Sloveniji in drugih evropskih dr?avah, ki krvavo zaslu?ijo vsak evro.
Vendar so ti migranti v ciljni dr?avi sprejeti, opravljajo svoje delo in pripomorejo k napredku dru?be,
se vklju?ujejo v dru?bo in ne vsiljujejo svoje kulture? Perme meni, da je treba Ilegalne migracije
ustaviti, ne pa jim pomagati do legalizacije. Nih?e nima pravice dr?avi vsiljevati, kdo in koliko
migrantov lahko pride vanjo. ?e se na tej to?ki prelomimo, smo pora?eni.
Koper, september 2019 Milan Gregori?