Pred kratkim je v javnosti odjeknila vest, da je bilo v ?asu Cerarjeve vlade od leta 2016 naprej pri vpisu v
mati?ne knjige prepovedano vna?ati podatke o narodnosti in veri dr?avljanov. Na to je opozoril tudi Gregor
Preac (Demokracija, 4. 3. 2021), reko?, da leve vlade in stranke ne ?elijo ?tetja po nacionalnosti in verski
pripadnosti, zato naj bi bilo to izvzeto iz statistike in predmetnih zakonov. Dr. Drago ?epar pa je o tem dejal
(Novi glas, 18. 2. 2021), da se ukinjanje narodne in verske pripadnosti pri popisih ka?e kot beg pred identiteto
dr?avljanov in kot poskus izrivanja vere iz javnosti.
Septembra 2020 sem zaprosil Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) za pisno pojasnilo, na kak?ni pravni osnovi
in s kak?no utemeljitvijo je bila sprejeta prepoved vna?anja podatkov o narodnosti v mati?ne knjige, in ali je to
morda povezano z zakonodajo EU. O prenehanju vna?anja podatkov o verski pripadnosti pa v moji vlogi nisem
spra?eval, ker takrat o tej prepovedi ?e nisem vedel. V odgovoru Sektorja za registracijo in javne zadeve MNZ
?t. 210-262/2020/2(132-11) so med ostalim zapisali, da se je podatek o narodni pripadnosti posameznikov, ki
so urejali prijavo stalnega bivali??a, prenehal voditi v registru stalnega prebivali??a?z uveljavitvijo Zakona o
prijavi prebivali??a (uradni list RS, ?t. 52/2016). Tudi sicer bi naj zbiranje podatkov o narodnosti ob prijavi
prebivali??a odstopalo od namena navedenega zakona, to je, naj bi ne spadalo vanj. Zapisali so ?e, da
predlagatelj zakona pri tem ni bil vezan na zakonodajo EU, temve? se je vodenje podatka o narodni pripadnosti
izkazalo za nepotrebno, ker posamezniki pri prijavi stalnega bivali??a tega podatka niso bili dol?ni dati, oziroma
so ga dali, ?e so se o narodni pripadnosti ?eleli izre?i. ?e naj to uradno latov??ino prevedemo v preprost jezik,
bi lahko rekli, da smo podatke o narodni pripadnosti vrgli ven iz prijavnih obrazcev in mati?nih knjig (in
naknadno verjetno tudi iz popisov prebivalstva) predvsem zaradi tega, ker bi naj bilo izrekanje o tem itak
prostovoljno oz. neobvezno.
Na koncu pa so ?e dodali, da ima Slovenija strogo ustavnopravno ureditev glede izra?anja narodne
pripadnosti, saj 61. ?len Ustave RS opredeljuje njeno svobodno izra?anje. Ko se bralec zamisli ob tej protislovni
obrazlo?itvi, dobi ob?utek, kot da nas posku?ajo z njo nekoliko poneumljati. Kajti kje je tu sedaj logika? Ustava
nam o?itno zagotavlja to mo?nost in pravico, da prostovoljno izra?amo svojo narodno pripadnost, prijavni in
popisni obrazci pa te rubrike nimajo ve? oziroma je vanje prepovedano vna?ati te podatke, ker je izra?anje
narodne pripadnosti prostovoljno. Kje naj sedaj dr?avljani ali stalni prebivalci Slovenije uresni?ujemo to svojo
morebitno ?eljo po izra?anju svoje narodne pripadnosti? Mar nismo bili s tem oropani te na?e ustavne pravice?
In bomo morda v nadaljevanju pometali ven slovenstvo tudi iz slovenske dr?ave, slovenske zastave
slovenske himne itn., kar bi namre? bilo povsem logi?no.
Magda Rodman je v polemiki na to temo opozorila tudi na dejstvo (Demokracija, 21. 1. 2021), da nas ?tevilni
na?i politiki ob svojih javnih nastopih nagovarjajo z Dragi dr?avljani in dr?avljanke in le redki dodajo tudi
besedi Slovenci in Slovenke. Dodala je ?e, da je vendar bila domovina in slovenstvo prav v ospredju
zanimanja na?ih velikih mo?, in da je ravno iz te rodovitne prsti nastala na?a kultura, identiteta in na koncu ?e
slovenska dr?ava. Pri tem je navedla slede?ih nekaj citatov: Pre?eren: ?kjer hi?a mojega stoji o?eta;
Gregor?i?: Oj, mati moja domovina, ljubezen moja ti edina, ti moja skrb in bole?ina; Cankar: Domovina, ti si
kakor zdravje; Slom?ek: ?iveti in umreti za slovenstvo: Benjamin Ipavec: Bodi zdrava, domovina, mili moj
slovenski dom. Se bomo mar ob trenutnem agresivnem navalu ideologije globalizacije in multi-kulti dru?be, ki
so ji na poti dru?ina, narod, domovina, vera ipd., odpovedali vsej tej dedi??ini, iz katere je zrasla na?a zahodna
civilizacija z njenim neslutenim razvojem, in dala neizbrisen pe?at tudi ostalemu svetu. Bomo pod udarom
razvpite politi?ne korektnosti zatajili te na?e korenine? S kak?nimi argumenti lahko onemogo?amo ?loveku
uveljavljanje njegove ustavne pravice, da prostovoljno izrazi svojo narodno pripadnost? Ali pa se druga?e
opredeli, kot je to primer otrok iz me?anih dru?in, ki se pogosto opredeljujejo regionalno (Istran, Prekmurec,
Dalmatinec ipd.), ker ne ?elijo z enostransko narodno opredelitvijo prizadeti katerega od star?ev, ali pa se
opredelijo kar za obe narodnosti, o?etovo in materino hkrati. Tudi take primere imamo namre?. In ne nazadnje
nas stroka opozarja, da Slovenci zaradi staranja prebivalstva in nizke rodnosti izumiramo, pa da nas bo npr. leta
2050 pol manj in leta 2080 le ?e 500.000. Se morda s skrivanjem podatkov, koliko nas je ?e, pripravljamo na ta
pogreb, namesto, da bi si zastavili dolgoro?en strate?ki cilj, da to stanje statisti?no pozorno spremljamo in prek
poglobljenih sociolo?kih raziskav ter ustrezne dru?inske politike tudi saniramo.
Koper, 20 3. 2021 Milan Gregori?