Ku?anov poziv k uporu

Ob vidnih znakih, da se svet globoke dr?ave vse bolj sesuva, je Ku?an v svojem govoru v ?entjan?u, med ostalim, dejal (Dnevnik. si, 30. 10. 2021), �da zavra?amo vladavino, ki je v nasprotju s civilizacijskimi ?love?kimi dose?ki?, ki ru?i duhovne in eti?ne razse?nosti ?ivljenja?, razgrajuje pravni sitem, se odreka vladavini prava in veljavi ?lovekovih pravic�, in ki bi ji naj �uspelo vnesti med Slovence razdor, celo sovra?tvo�. Vendar �obstajajo ?e vedno neodvisna sodi??a in to?ilstva, ki varujejo na?elo delitve oblasti, obstajajo neodvisni mediji, ki preverjajo delovanje oblasti, obstajajo nadzorne institucije, ki se ?e upirajo politi?nim pritiskom in predvsem obstaja mo?na civilna dru?ba, ki se glasno in s protesti upira zlorabi oblasti.� Zato �vsi na volitve, ki bodo odlo?ale o povratku demokracije, ki pa same po sebi ?e niso demokracija, ter je pomembnej?e tisto po volitvah, kako bo za?rtana prihodnost dru?be in dr?ave�. In na koncu ?e pravi poziv k uporu, to je, �da je ?as, da re?emo dovolj?, da se upremo takemu na?inu vladanja?, tako kot smo to storili leta 1941�.

Ku?anovih stotero obrazov

V gornjem pozivu se nam Ku?an, o?itno, prodaja kot velik demokrat, pravi?nik, patriot, humanist itn., kar pa je v ?ivem nasprotju z njegovim delovanjem v preteklosti in danes. ?e ob 57. ?tevilki Nove revije, ki je postavila temelje demokratizaciji Slovenije, je npr. Ku?anova ZK (26. 2. 1987) dejala, �da bo s svojo aktivnostjo skupaj z vsemi socialisti?nimi silami storila vse, da se stali??a nekaterih prispevkov za nacionalni program v omenjeni reviji ne bodo uveljavila v dru?beni praksi�. O naravi Ku?anovega delovanja je spregovoril tudi Drnov?ek (Reporter, 6. 11.2017) reko?, �da dvomi, da bi Ku?an stopil na odprto strankarsko prizori??e kot recimo predsednik vlade ali predsednik politi?ne stranke, ker on ni bil nikoli vajen tako funkcionirati in je deloval bolj v ozadju�. Na sestanku organov za notranje zadeve v Tacnu pred demokratizacijo pa bi naj Ku?an dejal (Slovenec, 3. 7. 1995), da je pisateljska ustava, ki je bila prehodnica sedanje, �tipi?na me??anska ustava, ki je slab?a od ?osi?eve, ter da gre pri tem za fa?istoidno maniro�. Ante Markovi? bi naj v svojih spominih tudi pod?rtal (Slovenec, 26. 11. 1994), da so se slovenski re?imski politiki do konca in na vse na?ine trudili, �da bi razbili Demos, ki je imel v parlamentu pi?lo ve?ino�, in s tem prepre?ili osamosvojitev. O klavrni vlogi Ku?ana pri razoro?evanju teritorialne obrambe pa je bilo tudi ?e vse povedano. Ko je Ku?an na zasedanju Generalne skup??ine OZN, 24. 9. 1992, vzneseno govoril �o koncu absolutnih ideologij ter avtoritarnih in totalitarnih vzorcev in razmerij�, je Justin Stanovnik jedko pripomnil, �da so poslu?alci dobili vtis, da jim govori kdo od srednjeevropskih disidentov?, ki so precej svojega ?ivljenja pre?iveli v je?i. Kot da bi bil Ku?an demokrat od malih nog, ne pa ?ef stranke, ki je vsilila in pol stoletja vzdr?evala osovra?en totalitarni re?im�. Danilo Slivnik je ?e zgodaj zapisal (Mag, 13. 2. 2002), �da je bil Ku?an v kratkem ?asu vse, kar je mogo?e biti v politiki, in sicer: �komunist, antiimperialist, demokrat, nacionalist, kapitalist in na koncu ?e natovec. In vse te obrate je lahko izvedel in ostal ?iv, ker je nekatere svoje aktivnosti ves ?as skrival�. Skratka neke vrste Veliki brat zakulisne politi?ne mafije. Ku?an se je leta 2010 pridru?il tudi gonji proti mladoekonomistom z o?itkom �o ultraliberalizmu kot enem najhuj?ih sovragov�. Na kar mu je Jo?e P. Damjan, kot ena od tar? te gonje, dejal (Finance, 9. 12. 23010), da si je to upal �potem, ko je stal ob strani ve?ini tajkunov, ki so za?eli svoj plenilski pohod?, in pustili za seboj pusto?enje. Zato ni in nikoli ne bo moralna avtoriteta v tej dr?avi.� Na konferenci o geopoliti?nem povezovanju na Balkanu leta 2017 pa bi naj Ku?an izjavil (Reporter, 27. 11. 2017), �da je Nato svetovni policist, ki se ga moramo bati�, in to je dejal kot nekdanji ?ef dr?ave, ki je z visoko podporo na referendumu izglasovala vstop v Nato itn. brez konca.

Zmage in porazi �demokrata� Ku?ana v tranziciji

Ku?an je na za?etku tranzicije, v spopadu z Jan?o, enim glavnih simbolov samostojne in demokrati?ne slovenske dr?ave, dobil veliko bitk. Naj na?tejem le najvidnej?e. Pomagal je razgraditi Demos in v kratkem ?asu omogo?il svoji tovari?iji, da se je vrnila na oblast, predvsem z razgrabitvijo in obvladovanjem glavnih vzvodov realne dru?bene mo?i (kapital, mediji, represivni organi, civilna dru?ba idr.). Pod Drnov?kom je levica prek montirane afere Depala vas uspela sesuti Jan?o z mesta obrambnega ministra. Z afero Patria pa je skorumpirano sodstvo, ob asistenci globoke dr?ave, pripomoglo, da so Jan?o ve?krat zapored tik pred volitvami pribili na sramotilni steber, ne da bi se lahko branil, ga leta 2014 celo nezakonito stla?ili v zapor in mu kradli volitve. S pomo?jo afere Trenta in hlap?evske KPK je bila po letu dni sesuta druga Jan?eva vlada. Z vsemi topovi je rde?e zakulisje udarilo tudi po tretji Jan?evi vladi, ?e preden je nastala, in ?e bolj po tem, do dana?njih dni. Vendar je Jan?a vse te udarce neomajno prenesel, ob njih ojeklenel in za?el zadajati poraze Ku?anu. Jan?eva SDS se je namre? kljub udarcem levi?arskega stampeda utrjevala in ?e odmislimo predvolilne kraje rezultatov, je bila ves ?as med zmagovalci parlamentarnih volitev. Poskusi politi?ne diverzije z novimi obrazi in instant strankami (Zares, Pozitivna Slovenija, SAB, SMC LM? in kar bo ?e pri?lo), so propadali drug za drugim ter njihovi predsedniki ve?inoma kon?ali med politi?nimi trupli. Velik Ku?anov poraz je bil tudi Borut Pahor, ki se mu je spridil in uprl, stopil po svoji poti in dvakrat zapored premagal Ku?anovega kandidata. S posledi?nim poni?evanjem in ?alitvami Pahorja pa je levica prizadela tudi mnoge ljudi, ki ga podpirajo, in teh ni ravno malo. Z brutalnimi napadi na dve sredinski stranki (SMC in Desus) pa si je odtujila politi?no sredino, brez katere ni sposobna vladati, ker sama nima dovolj podpore, in zraven tega je ?e razgradila Desus. Od levice so se distancirali tudi sredinski intelektualni krogi okrog Katedrale za svobodo, Zbora za republiko, katoli?ki krogi idr., ki jih ni mogo?e ?teti vse za Jan?eve, kar je ?e poslab?alo njen polo?aj. Tako se sama od sebe potiska v geto in od tod tudi njena histerija in poslednji obupan klic osivelega in o?itno zagrenjenega Ku?ana �k uporu�. Bo?tjan M. Turk je ob tem zapisal (Reporter, 23. 5. 2016), �da je Ku?an politike kupoval, jih uporabljal in odrabljal. Ni mu pa uspelo uni?iti ve?inskega nosilca teh prizadevanj, to je skupino SDS in njenega predsednika�. Tudi Rado Pezdir ga je ozna?il (Reporter, 21. 12. 2015) �za prvega luzerja, ker v njegovem epskem spopadu (z Jan?o namre?, op. avt.) ?e vedno ni politi?nega razpleta, ki ga je svojim levi?arjem obljubil ?e pred dvema desetletjema�.

Koper 1. 11. 2021 Milan Gregori?