Knjiga v svojem prvem delu prikazuje mukotrpno nastajanje celovite in resni?ne podobe na?e
tragi?ne polpretekle zgodovine, ki ga je po nastopu demokratizacije povzro?il neustavljiv in silovit
izbruh resnice o krutih revolucionarnih zlo?inih ?e med vojno in ?e bolj po njej. Revolucionarnih zato,
ker jih je izvajalo partijsko vodstvo prek svojih preverjenih, zaupnih in mol?e?nosti zavezanih
eksekutorjev iz posebnih udarnih enot (OZNA, KNOJ, SDV, UDBA idr.), ve?inoma mimo vednosti
navadnih partizanov. Tudi v zvezi s Tigrovci in drugimi primorskimi domoljubi, pripadniki veli?astnega
primorskega protifa?isti?nega upora, ki so pod komunizmom tudi do?iveli bridko usodo. Kar je ?lo
tako dale?, da je npr. partija ?e poldrugo desetletje po kon?ani vojni, ko so pre?iveli Tigrovci terjali
rehabilitacijo Tigra, pljuvala po njih, ?e? da se za temi zahtevami skriva na?rtna tuja, imperialisti?na
obve??evalna akcija. Vendar je italijanski razumnik Carlo Bo ob neki prilo?nosti zapisal, da se nikdar
ne bo zgodilo, da bi mo? resnice ugasnila. Vsakdo mora prej ali slej spoznati, da obstajajo naravni
zakoni, ki so ve?ni in urejajo ?ivljenje narodov. Do zdaj se ?e nikomur ni posre?ilo, da bi se jim ognil.
Tako so tudi na?i revolucionarji, ?eprav zmagovalci na boji??u, zaradi svojih zlo?inskih dejanj in
njihovega polstoletnega prikrivanja, pristali med moralnimi pora?enci in se tudi oni zna?li na zato?ni
klopi zgodovine ter s tem tudi po krivem omade?evali NOB.
V nadaljevanju obravnava knjiga tudi delovanje mlade, ranljive in opotekajo?e se slovenske
demokracije pod udarom ve?desetletnega surovega levi?arskega protijan?evskega stampeda, s
poudarkom na brutalni ofenzivi proti tretji Jan?evi vladi. Pri ?emer osvetljuje tudi okoli??ine, v katerih
se je ofenziva odvijala, in postopoma tudi propadla. Knjiga osvetljuje tudi boj kristjanov pri
ustanavljanju lastnih medijev in pri njihovih naporih za vrnitev na dru?beno sceno. Ali pa triumf
?tudijskih dni zamejske Drage, te zibelke slovenske kriti?ne dru?bene misli, slovenske demokracije in
slovenskega boja za lastno dr?avnost, kjer so, kljub vsakr?nim ?ikanam in pritiskom Velikega brata,
odmevale zahteve po demokratizaciji in samostojni slovenski dr?avi ?e od ?estdesetih let naprej in so
jih posamezniki prena?ali v knjige in na letake ter jih tihotapili v Slovenijo. In na koncu tega sklopa
najdemo tudi kratke portrete nekaterih vidnih levi?arskih politikov, (dr. Janez Drnov?ek, Milan Ku?an,
Borut Pahor, dr. Danilo Trk, Miro Cerar, Marjan ?arec, Dejan ?idan, Karel Erjavec, dr. Igor Pribac) ter
opise, kako je posameznike teh prvakov ?ivljenje, kljub njihovi veliki dru?beni mo?i, za?elo
neusmiljeno sla?iti.
Med motivi za nastanek tega sklopa je bila tudi ugotovitev, da se je privilegirana dru?bena elita iz
prej?njega re?ima po pol stoletja nedemokrati?nega vladanja ponovno hitro spet zavihtela na oblast
tudi v tranziciji in se tam dolgo obdr?ala s pomo?jo razgrabljenega dru?benega kapitala in nadzora
nad drugimi pomembnimi vzvodi realne dru?bene mo?i, kot so mediji, represivni organi, civilna
dru?ba idr. Pisanje knjige je spodbudilo tudi spoznanje, da je sleherna zasedena oblast skorumpirana,
in totalitarna ?e posebej, zato se mora slovenska kriti?na javnost ukvarjati predvsem s tistimi, ki imajo
v rokah dru?beno mo?, ki jo lahko tudi zlorabljajo, ne pa z ve?inoma nebogljeno in kot cerkvena mi?
siroma?no pomladno stranjo. Tudi sicer menim, da mora biti pravi ?lovek vedno na strani odrinjenih
na dru?beni rob, in to so v na?ih pogojih ?e vedno pomladniki. Kajti tam je potreben naboj, ki lahko
potegne in popelje dru?bo ven iz blata. Pri pisanju prvega dela knjige me je vodila tudi globoka vera,
da dela ?as za prave stvari, in da ima sleherna zasedena oblast in njeni nosilci, tudi ?e zmagovalci v
vojni, svoj rok trajanja. Tr?a?ki razumnik Claudio Magris je namre? nekje zapisal, da zmagovalci
sanjajo o svojih zmagah, ne da bi se zavedali, da je v njih tudi jedro porazov. Pa da so sanje o
zmagah zlobne sanje (sogni malvaggi), ker zmagovalci mislijo, da poznajo ?ivljenje, in si vse dovolijo.
Kar velja tudi za na?e revolucionarje, ki so se, opiti od zmage in pridobljene dru?bene mo?i, povzpeli
med bogove, ter v svojem revolucionarnem zanosu za?eli posiljevati Slovenijo s svojim videnjem
dru?be in so jo, kot je to nekje lepo zapisal zgodovinar in novinar Tino Mami?, vrgli iz te?ajev. ?e s
tem, da so v kratkem ?asu vse zamenjali kot npr. dru?beno elito, direktorje, uradnike, policijo,
kulturnike, imena krajev, ki so di?ala po Bogu, celo pisavo, rokopis?.
Udarili so celo po ni? krivem
kr??anskem Bogu, ga poni?ali in pisali njegovo ime z malo za?etnico, medtem ko so ostalim
bogovom (Alah, Buda, Kri?na idr.) prizanesli, celo indijanskemu Manituju. In to po?nejo ?e danes,
trideset let po zlomu komunizma, si postavljajo spomenike (Ma?ek, Stanovnik), ?eprav se jim je ta
njihov krasni novi svet podrl. Pisatelj Boris Pahor je ob neki prilo?nosti ob?aloval, da smo Slovenci
zaradi vsiljenega enoumja po vojni zapravili zgodovinsko prilo?nost za uresni?itev neponovljive
slovenske izvirnosti, da bi namre? iz novonastalih povojnih dru?benih razmer ustvarili novo
duhovno vstajenje, ki bi ?rpalo mo? iz so?itja in dialekti?nega razmerja dveh svetovnih nazorov, dveh
etik, dveh eshatologij? Namesto tega pa je en svetovni nazor pohodil drugega in dru?ba je
neustavljivo drvela v napa?no smer. Ni bilo nikogar ve?, ki bi potegnil zavore, dokler se ni stvar sesula
sama vase. In iz teh ru?evin se je za?ela dvigovati nova Slovenija, ki po?asi, a vztrajno tipa za svojim
pravim obrazom. Napovedujejo jo tudi globoki premiki, ki so se za?eli dogajati v dru?bi zlasti v ?asu
tretje Jan?eve vlade, ko si je levica s svojo nadutostjo in surovostjo odtujila ?iroke sloje slovenske
javnosti. V prvi vrsti pomladno stran, pa popljuvane sredinske stranke (SMC, DESUS idr.), celotno
predsedstvo s ?irokim slojem prebivalstva, ki ga podpira, pa verno ob?estvo z njegovimi predstojniki
in mno?ico organizacij, ki ga sestavljajo. Ne nazadnje tudi zmerne, neodvisne in vplivne sredinske
intelektualne kroge, zbrane okrog Katedrale svobode, Zbora za republiko, Dr?avnega sveta, vodstev
vsakr?nih gospodarskih in drugih zbornic idr. Zato si dovolimo razko?je sanj, da bi lahko Slovenija
postopoma spet na?la in utrdila svoj pravi obraz.
V zadnjem delu pa osvetljuje knjiga ?ivljenje in ustvarjalnost Slovencev v ?ir?em obmorskem prostoru
onstran in tostran Trsta, s poudarkom na epohalnih zgodovinskih dogodkih, ki jih je do?ivela
Slovenska Istra po drugi svetovni vojni, ter na travmah in zanosu, ki so to dogajanje spremljali. Kot
npr. izguba Trsta, priklju?itev k mati?ni domovini, eksodus ter z njim povezan povojni dru?beni in
gospodarski zlom tega prostora, ponovna naselitev izpraznjenih mest in vasi ter zanosna obnova
dru?benih podsistemov in gospodarstva. S posebnim poudarkom na mukotrpnem nastajanju velikega
gospodarskega bisera, to je Luke Koper in njene povezave s slovenskim ?elezni?kim omre?jem, ko je
imela proti sebi vse pristojne zvezne in velik del republi?kih organov, ter se moramo zahvaliti
predvsem primorski trmi in nekaterim modrim slovenskim politikom, da je bila sploh zgrajena. K
?emur je treba dodati ?e silovite politi?ne in gospodarske pritiske Italije ob razpadu Jugoslavije, pa
vse do nesre?nih republi?kih in koprsko-ankaranskih medob?inskih obra?unavanj na hrbtu Luke
Koper v zadnjih letih. Ta, poslednji del knjige, pa se sicer za?ne z novej?im dokazovanjem
raziskovalcev, da smo Slovenci v tem prostoru staroselci in ne priseljenci. V nadaljevanju osvetljuje
knjiga tudi pozabljeno ali prezrto ribi?ko, pomorsko-transportno in pomorsko-voja?ko zgodovino
obmorskih Slovencev iz ?asov, ko smo ?iveli pod tujimi dr?avami. Eno poglavje je posve?eno odkritju,
v krivi?no pozabo potisnjenega duhovnika in pesnika Alojza Kocjan?i?a in v slovenski javnosti premalo
poznani kulturni prebuji, ki je temu sledila, ter ustanovitvi nagrade z njegovim imenom, vklju?no z
njenimi ?kandaloznimi politi?nimi zlorabami. Sledi predstavitev tretje istrske narodne prebuje v
hi?i od ?iuda v Loparju, pod taktirko sociologinje Lede Dobrinja. Tretje prebuje namre?, po prvi iz
?asa ?italni?tva in taborov in drugi iz obdobja upora proti fa?izmu in povojne obnove poru?ene
domovine. Sklop se zaklju?i z mojim kratkim slovesom od nekaterih nedavno preminulih velikih mo?,
ki so v zadnjih desetletjih pomembno zaznamovali na? ?ir?i obmorski prostor (Rudolf-Rudi ?imac,
Sa?a Martelanc, Mag. Bert Pribac in Msgr (Franc Bole).
Knji?no delo je nastalo iz ?tevilnih tekstov, s katerimi sem se sproti odzival na dogajanje v mojem
o?jem in ?ir?em dru?benem okolju, pri ?emer pa nisem niti enkrat pomislil na knjigo. Zanjo sem se
odlo?il ?ele, ko sem ugotovil, da zapisi, razpr?eni vse naokrog, nimajo prave vrednosti, zbrani v knjigi
in povezani v vsebinsko zaokro?ene celote pa so lahko ogledalo ?asa in prostora in hkrati skromen
prispevek k ?ir?emu dru?benemu razmisleku in zgodovinopisju. Prikazana dogajanja so pospremljena
tudi s podatki in ocenami ?tevilnih uglednih publicisti?nih peres in drugih razumnikov, povzetimi in
dokumentiranimi iz dnevnega in periodi?nega tiska ter raznih knji?nih del. Knjiga je publicisti?no delo
in nima znanstvenih ambicij. Kot si tudi sam s svojim videnjem stvari ne lastim monopola nad resnico.
Koper, marec 2021 Milan Gregori?Knjiga v svojem prvem delu prikazuje mukotrpno nastajanje celovite in resni?ne podobe na?e
tragi?ne polpretekle zgodovine, ki ga je po nastopu demokratizacije povzro?il neustavljiv in silovit
izbruh resnice o krutih revolucionarnih zlo?inih ?e med vojno in ?e bolj po njej. Revolucionarnih zato,
ker jih je izvajalo partijsko vodstvo prek svojih preverjenih, zaupnih in mol?e?nosti zavezanih
eksekutorjev iz posebnih udarnih enot (OZNA, KNOJ, SDV, UDBA idr.), ve?inoma mimo vednosti
navadnih partizanov. Tudi v zvezi s Tigrovci in drugimi primorskimi domoljubi, pripadniki veli?astnega
primorskega protifa?isti?nega upora, ki so pod komunizmom tudi do?iveli bridko usodo. Kar je ?lo
tako dale?, da je npr. partija ?e poldrugo desetletje po kon?ani vojni, ko so pre?iveli Tigrovci terjali
rehabilitacijo Tigra, pljuvala po njih, ?e? da se za temi zahtevami skriva na?rtna tuja, imperialisti?na
obve??evalna akcija. Vendar je italijanski razumnik Carlo Bo ob neki prilo?nosti zapisal, da se nikdar
ne bo zgodilo, da bi mo? resnice ugasnila. Vsakdo mora prej ali slej spoznati, da obstajajo naravni
zakoni, ki so ve?ni in urejajo ?ivljenje narodov. Do zdaj se ?e nikomur ni posre?ilo, da bi se jim ognil.
Tako so tudi na?i revolucionarji, ?eprav zmagovalci na boji??u, zaradi svojih zlo?inskih dejanj in
njihovega polstoletnega prikrivanja, pristali med moralnimi pora?enci in se tudi oni zna?li na zato?ni
klopi zgodovine ter s tem tudi po krivem omade?evali NOB.
V nadaljevanju obravnava knjiga tudi delovanje mlade, ranljive in opotekajo?e se slovenske
demokracije pod udarom ve?desetletnega surovega levi?arskega protijan?evskega stampeda, s
poudarkom na brutalni ofenzivi proti tretji Jan?evi vladi. Pri ?emer osvetljuje tudi okoli??ine, v katerih
se je ofenziva odvijala, in postopoma tudi propadla. Knjiga osvetljuje tudi boj kristjanov pri
ustanavljanju lastnih medijev in pri njihovih naporih za vrnitev na dru?beno sceno. Ali pa triumf
?tudijskih dni zamejske Drage, te zibelke slovenske kriti?ne dru?bene misli, slovenske demokracije in
slovenskega boja za lastno dr?avnost, kjer so, kljub vsakr?nim ?ikanam in pritiskom Velikega brata,
odmevale zahteve po demokratizaciji in samostojni slovenski dr?avi ?e od ?estdesetih let naprej in so
jih posamezniki prena?ali v knjige in na letake ter jih tihotapili v Slovenijo. In na koncu tega sklopa
najdemo tudi kratke portrete nekaterih vidnih levi?arskih politikov, (dr. Janez Drnov?ek, Milan Ku?an,
Borut Pahor, dr. Danilo Trk, Miro Cerar, Marjan ?arec, Dejan ?idan, Karel Erjavec, dr. Igor Pribac) ter
opise, kako je posameznike teh prvakov ?ivljenje, kljub njihovi veliki dru?beni mo?i, za?elo
neusmiljeno sla?iti.
Med motivi za nastanek tega sklopa je bila tudi ugotovitev, da se je privilegirana dru?bena elita iz
prej?njega re?ima po pol stoletja nedemokrati?nega vladanja ponovno hitro spet zavihtela na oblast
tudi v tranziciji in se tam dolgo obdr?ala s pomo?jo razgrabljenega dru?benega kapitala in nadzora
nad drugimi pomembnimi vzvodi realne dru?bene mo?i, kot so mediji, represivni organi, civilna
dru?ba idr. Pisanje knjige je spodbudilo tudi spoznanje, da je sleherna zasedena oblast skorumpirana,
in totalitarna ?e posebej, zato se mora slovenska kriti?na javnost ukvarjati predvsem s tistimi, ki imajo
v rokah dru?beno mo?, ki jo lahko tudi zlorabljajo, ne pa z ve?inoma nebogljeno in kot cerkvena mi?
siroma?no pomladno stranjo. Tudi sicer menim, da mora biti pravi ?lovek vedno na strani odrinjenih
na dru?beni rob, in to so v na?ih pogojih ?e vedno pomladniki. Kajti tam je potreben naboj, ki lahko
potegne in popelje dru?bo ven iz blata. Pri pisanju prvega dela knjige me je vodila tudi globoka vera,
da dela ?as za prave stvari, in da ima sleherna zasedena oblast in njeni nosilci, tudi ?e zmagovalci v
vojni, svoj rok trajanja. Tr?a?ki razumnik Claudio Magris je namre? nekje zapisal, da zmagovalci
sanjajo o svojih zmagah, ne da bi se zavedali, da je v njih tudi jedro porazov. Pa da so sanje o
zmagah zlobne sanje (sogni malvaggi), ker zmagovalci mislijo, da poznajo ?ivljenje, in si vse dovolijo.
Kar velja tudi za na?e revolucionarje, ki so se, opiti od zmage in pridobljene dru?bene mo?i, povzpeli
med bogove, ter v svojem revolucionarnem zanosu za?eli posiljevati Slovenijo s svojim videnjem
dru?be in so jo, kot je to nekje lepo zapisal zgodovinar in novinar Tino Mami?, vrgli iz te?ajev. ?e s
tem, da so v kratkem ?asu vse zamenjali kot npr. dru?beno elito, direktorje, uradnike, policijo,
kulturnike, imena krajev, ki so di?ala po Bogu, celo pisavo, rokopis?. Udarili so celo po ni? krivem
kr??anskem Bogu, ga poni?ali in pisali njegovo ime z malo za?etnico, medtem ko so ostalim
bogovom (Alah, Buda, Kri?na idr.) prizanesli, celo indijanskemu Manituju. In to po?nejo ?e danes,
trideset let po zlomu komunizma, si postavljajo spomenike (Ma?ek, Stanovnik), ?eprav se jim je ta
njihov krasni novi svet podrl. Pisatelj Boris Pahor je ob neki prilo?nosti ob?aloval, da smo Slovenci
zaradi vsiljenega enoumja po vojni zapravili zgodovinsko prilo?nost za uresni?itev neponovljive
slovenske izvirnosti, da bi namre? iz novonastalih povojnih dru?benih razmer ustvarili novo
duhovno vstajenje, ki bi ?rpalo mo? iz so?itja in dialekti?nega razmerja dveh svetovnih nazorov, dveh
etik, dveh eshatologij? Namesto tega pa je en svetovni nazor pohodil drugega in dru?ba je
neustavljivo drvela v napa?no smer. Ni bilo nikogar ve?, ki bi potegnil zavore, dokler se ni stvar sesula
sama vase. In iz teh ru?evin se je za?ela dvigovati nova Slovenija, ki po?asi, a vztrajno tipa za svojim
pravim obrazom. Napovedujejo jo tudi globoki premiki, ki so se za?eli dogajati v dru?bi zlasti v ?asu
tretje Jan?eve vlade, ko si je levica s svojo nadutostjo in surovostjo odtujila ?iroke sloje slovenske
javnosti. V prvi vrsti pomladno stran, pa popljuvane sredinske stranke (SMC, DESUS idr.), celotno
predsedstvo s ?irokim slojem prebivalstva, ki ga podpira, pa verno ob?estvo z njegovimi predstojniki
in mno?ico organizacij, ki ga sestavljajo. Ne nazadnje tudi zmerne, neodvisne in vplivne sredinske
intelektualne kroge, zbrane okrog Katedrale svobode, Zbora za republiko, Dr?avnega sveta, vodstev
vsakr?nih gospodarskih in drugih zbornic idr. Zato si dovolimo razko?je sanj, da bi lahko Slovenija
postopoma spet na?la in utrdila svoj pravi obraz.
V zadnjem delu pa osvetljuje knjiga ?ivljenje in ustvarjalnost Slovencev v ?ir?em obmorskem prostoru
onstran in tostran Trsta, s poudarkom na epohalnih zgodovinskih dogodkih, ki jih je do?ivela
Slovenska Istra po drugi svetovni vojni, ter na travmah in zanosu, ki so to dogajanje spremljali. Kot
npr. izguba Trsta, priklju?itev k mati?ni domovini, eksodus ter z njim povezan povojni dru?beni in
gospodarski zlom tega prostora, ponovna naselitev izpraznjenih mest in vasi ter zanosna obnova
dru?benih podsistemov in gospodarstva. S posebnim poudarkom na mukotrpnem nastajanju velikega
gospodarskega bisera, to je Luke Koper in njene povezave s slovenskim ?elezni?kim omre?jem, ko je
imela proti sebi vse pristojne zvezne in velik del republi?kih organov, ter se moramo zahvaliti
predvsem primorski trmi in nekaterim modrim slovenskim politikom, da je bila sploh zgrajena. K
?emur je treba dodati ?e silovite politi?ne in gospodarske pritiske Italije ob razpadu Jugoslavije, pa
vse do nesre?nih republi?kih in koprsko-ankaranskih medob?inskih obra?unavanj na hrbtu Luke
Koper v zadnjih letih. Ta, poslednji del knjige, pa se sicer za?ne z novej?im dokazovanjem
raziskovalcev, da smo Slovenci v tem prostoru staroselci in ne priseljenci. V nadaljevanju osvetljuje
knjiga tudi pozabljeno ali prezrto ribi?ko, pomorsko-transportno in pomorsko-voja?ko zgodovino
obmorskih Slovencev iz ?asov, ko smo ?iveli pod tujimi dr?avami. Eno poglavje je posve?eno odkritju,
v krivi?no pozabo potisnjenega duhovnika in pesnika Alojza Kocjan?i?a in v slovenski javnosti premalo
poznani kulturni prebuji, ki je temu sledila, ter ustanovitvi nagrade z njegovim imenom, vklju?no z
njenimi ?kandaloznimi politi?nimi zlorabami. Sledi predstavitev tretje istrske narodne prebuje v
hi?i od ?iuda v Loparju, pod taktirko sociologinje Lede Dobrinja. Tretje prebuje namre?, po prvi iz
?asa ?italni?tva in taborov in drugi iz obdobja upora proti fa?izmu in povojne obnove poru?ene
domovine. Sklop se zaklju?i z mojim kratkim slovesom od nekaterih nedavno preminulih velikih mo?,
ki so v zadnjih desetletjih pomembno zaznamovali na? ?ir?i obmorski prostor (Rudolf-Rudi ?imac,
Sa?a Martelanc, Mag. Bert Pribac in Msgr (Franc Bole).
Knji?no delo je nastalo iz ?tevilnih tekstov, s katerimi sem se sproti odzival na dogajanje v mojem
o?jem in ?ir?em dru?benem okolju, pri ?emer pa nisem niti enkrat pomislil na knjigo. Zanjo sem se
odlo?il ?ele, ko sem ugotovil, da zapisi, razpr?eni vse naokrog, nimajo prave vrednosti, zbrani v knjigi
in povezani v vsebinsko zaokro?ene celote pa so lahko ogledalo ?asa in prostora in hkrati skromen
prispevek k ?ir?emu dru?benemu razmisleku in zgodovinopisju. Prikazana dogajanja so pospremljena
tudi s podatki in ocenami ?tevilnih uglednih publicisti?nih peres in drugih razumnikov, povzetimi in
dokumentiranimi iz dnevnega in periodi?nega tiska ter raznih knji?nih del. Knjiga je publicisti?no delo
in nima znanstvenih ambicij. Kot si tudi sam s svojim videnjem stvari ne lastim monopola nad resnico.
Koper, marec 2021 Milan Gregori?