builderall

Knjiga: EVROPA, ISLAM IN D?IHAD

AVTORJEV PREDGOVOR

Evropa, islam in d?ihad, zlasti v kontekstu mno?i?nih migracij in svetovnega terorizma, so dogajanja, ki me mo?no zaposlujejo ?e dolgo ?asa in mapa z gradivi na to temo se mi je zadnja leta mo?no odebelila. Ko sem jo pred ?asom pre?esal, sem ugotovil, da razpolagam z mno?ico dragocenih podatkov, informacij in komentarjev, iz katerih bi se dalo narediti zanimiv mozaik. In, ne bodi len, sem zavihal rokave, pljunil v roke in se lotil dela. Kon?no gre za enega najbolj pere?ih problemov na?ega ?asa, ki vsakodnevno zaposluje politike in ?ir?o javnost ter buri duhove, in ki mu ?e ni videti pravega konca. Hkrati sem ugotovil, da sem se lotil zelo kompleksne teme, ter je bilo potrebno veliko napora, da sem lahko iz skoraj nepregledne mno?ice informacij izlu??il bistvene podatke, ugotovitve in spoznanja, ki so tudi meni nekaj pomenila. Navedbe v knjigi in spremljajo?i, tudi nasprotujo?i si komentarji so podprte in dokumentirane z nekaterimi knji?nimi viri ter s ?tevilnimi viri iz dnevnega in revijalnega tista, doma?ega in tujega, ter deloma s spleta. Tekst nima kakih znanstvenoraziskovalnih ambicij, ampak gre za publicisti?no besedilo, razumljivo tudi preprostemu bralcu. Pri ?emer sem se potrudil, da posebej obrazlo?im nekatere pojme, zlasti iz sveta islama, s katerimi se pogostoma sre?ujemo v medijih, a jih morda vsi bralci ne razumejo dovolj. Ne domi?ljam si, da sem na obravnavane teme ponudil dokon?ne odgovore, bom pa zadovoljen, ?e bo tekst prinesel bralcem dovolj zanimivih informacij in spro?il v njihovih glavah razmi?ljanje ter iskanje lastnih odgovorov na odprta vpra?anja.

V svoji knjigi Islam in mi je istrski ?edrmac Du?an Jakomin ?e pred ve? leti zapisal, da je poglobljeno poznavanje islama danes koristno in potrebno, da nas obvaruje tako pred strahom, kot pred predsodki, ki nas znajo potisniti v obrambo in sovra?no dr?o. Ta misel me je spremljala skozi celo knjigo in mi je bila pomembno vodilo pri njenem pisanju. Globoko upam, da sem ji ostal zvest, in se tako ognil nevarnim ?erem, to je posplo?evanjem, prenagljenim zaklju?kom ali celi krivi?ni sovra?ni dr?i.

Ob predstavitvi islama v knjigi bi predvsem poudaril, da je za kr??anstvom to druga najve?ja religija na svetu, ter da je prava galaksija (vesolje) s ?tevilnimi razli?nimi razlagami in uresni?itvami Mohamedovega nauka. Podobno kot ostale religije ima tudi islam v sebi velike verske in moralne vrednote. Pravo nasprotje temu tradicionalnemu islamu pa je radikalni islam, ki se zateka v nepojmljiva nasilna dejanja in izvaja strahovlado tudi nad samimi muslimani. Njegovo vodilo je d?ihad ali sveta vojna proti nevernikom vseh vrst, s poudarkom na brezbo?nem Zahodu in pri tem ne izbira sredstev. Tako smo skoraj vsakodnevno pri?a grozljivim pokolom, tudi nad povsem nedol?nim civilnim prebivalstvom. Agresivnost radikalnega islama pa sega dolga stoletja nazaj ter je, ?al, zakoreninjena tudi v svetih knjigah islama. Ravno iz njih namre? radikalni muslimani ?rpajo svoj navdih in s Koranom v roki ter Alahom v mislih sre?no umirajo v svojih bitkah za preoblikovanje zemeljskega planeta po meri Alaha. Slepa predanost, pokornost in podreditev vsemogo?nemu Alahu, sprejemanje verskih spisov izpred tiso? petsto let, vklju?no z zastarelim in krutim ?eriatskim (islamskim) pravom, kot edinimi veljavnimi po?eli ter odklanjanje velikih pridobitev zahodne civilizacije (?lovekove pravice in svobo??ine, svoboda govora, demokracija, vladavina prava idr.) so, med ostalim, imele za posledico, da neko? slavna islamska civilizacija ni mogla vzdr?ati koraka z zahodom. Kar je eden od pomembnih izvorov frustracij v islamskem svetu. ?e ve?, zaradi tega mnogi komentatorji ne obravnavajo islama kot vero, ampak kot totalitarno ideologijo, preoble?eno v religijo.

V knjigi sem posvetil posebno pozornost d?ihadu, od njegovih prvih za?etkov pred dolgimi stoletji, prek njegove raz?iritve na razli?ne konce sveta in njegovih ?tevilnih duhovnih sredi??, pa vse do nastopa Osame bin Ladna in njegove Al Qaide na islamski dru?beni, politi?ni in verski scen, z globalizacijo d?ihada in odgovorom Zahoda nanjo, pa vse do islamske dr?ave in kalifata. V posebnem poglavju sem predstavil tudi staroselske muslimanske poselitve v Evropi (Kavkaz, Balkan, Malta, Ciper, ?panija idr.) kot posledica naskoka polmeseca na Evropo v preteklosti, to je od prvotnih arabskih osvajanj do kasnej?ih tur?kih, zlasti v ?asu velikega Otomanskega imperija. Precej prostora sem namenil tudi novej?im migracijam ali tretji islamski invaziji na Evropo v zadnjih desetletjih, s poudarkom na velikem migrantskem valu, ki je v zadnjem ?asu pljusknil po Evropi, in ki mu ?e ni videti konca. Knjiga osvetljuje tudi te?ke posledice, ki jih je ta val povzro?il, in od katerih si Evropa ?e ni opomogla, kot tudi razli?ne odzive evropske javnosti nanj.


ISLAM IN KR??ANSKI ZAHOD


Islam kot galaksija (vesolje)

?e ve? desetletij je islam ena prvorazrednih tem na?ega vsakdanjika. Zlasti v povezavi s terorizmom in vojnami na Bli?njem vzhodu, Afri?kem rogu, Podsaharski Afriki, Magrebu in drugod. Zato je potrebno njegovo ?imbolj?e poznavanje, da bi lahko razumeli in pravilno ocenili izzive, ki jih prina?a, in se nanje pripravili.

V Wikipediji lahko preberemo, da prihaja beseda islam iz korena slm ali salama ter je ve?pomenska. Razume se in razlaga kot predanost, pokornost in podreditev Vsemogo?nemu Bogu-Alahu (v izvirniku Allahu) ter kot iskrenost in mir ter sprejemanje vsega, kar ti Vsemogo?ni Bog podari v tem ?ivljenju.

V knjigi istrskega ?edrmaca Du?ana Jakomina Islam in mi lahko preberemo 1), da je islam, podobno kot ostala velika verstva, druga najve?ja religija na svetu z okrog 1,6 milijarde vernikov ali 22% svetovnega prebivalstva prava Galaksija ali vesolje s ?tevilnimi razli?nimi razlagami in uresni?itvami Mohamedovega nauka, prilagojenimi zgodovinskim okoli??inam in lokalnim kulturam. Pri tem navaja avtor kot prvo, da imamo arabski islam, tur?ki, indijski, indonezijski, nastajajo?i evropski, ameri?ki idr. Kar 45 dr?av bi naj bilo uradno islamskih, v mnogih drugih pa so muslimani v ve?ini, a niso muslimanske. Poleg tega se je islamska skupnost kmalu po njenem nastanku za?ela cepiti tudi na znotraj na razli?ne lo?ine. Najbolj znani struji sta ve?inski suniti z okrog 1,3 milijarde ali 85% vernikov in manj?inski ?iiti z okrog 15%, ostalo so druzi in ?tevilne druge lo?ine. Suniti prevladujejo v ve?ini muslimanskih dr?av in priznavajo suno, to je Mohamedove zakone in obi?aje, ter veljajo za pravoverne. Znotraj njih so ?e druge struje kot vahabiti, salafiti idr. Vahabizem je npr. konservativno islamsko sunitsko versko in dru?beno gibanje z glavno oporo v Savdovi Arabiji. ?iitska manj?ina se je lo?ila, ker je sledila Mohamedovemu bratrancu Aliju. Kljub tem in ?e drugim krajevnim in zgodovinskim delitvam, pravi Jakomin, je muslimanom skupno zavra?anje moderne civilizacije, ki postavlja v sredi??e posameznika, njegovo svobodo in pamet.

V zvezi s pogledi muslimanov na sodobno civilizacijo pa lahko delimo islam v tri prevladujo?e struje in sicer na tradicionalni ali ljudski, radikalni in moderni islam. Tradicionalni islam je po Jakominovem mnenju tisti islam, ki ga mirno ?ivijo ljudske mno?ice iz roda v rod in v miru in iskrenosti ?astijo svojega Alaha ter je zlit z lokalnimi kulturami. Je ?ivljenjski ter ne zahaja v skrajnosti. Pravijo mu tudi islam sre?ne sredine. Kajti, kot pravi avtor knjige Islam in mi, ima tudi islam v sebi velike verske in moralne vrednote ter je pomagal in ?e pomaga stotinam milijonov ljudi, da izkazujejo Bogu iskreno in po?teno ?a??enje ter spo?tujejo pravico, kar islam ?e posebej poudarja. Zanj je zna?ilna tudi velika religioznost, ki si zaslu?i ob?udovanje?Zlasti njihova zvestoba molitvi ter poglobitev vanjo in v Boga? O moralnih vrednotah islamske vere govori npr. tudi islamsko ban?ni?tvo, za katero verski predpisi prepovedujejo obra?unavanje obresti, ?pekulacije in vlaganja v tvegan kapital, pa v voja?ko industrijo, pornografijo, alkohol in igre na sre?o. Celo pape? Benedikt XVI. je priporo?al komercialnim bankam, naj posnemajo na?ela islamskega ban?ni?tva zaradi njegovega moralnega zgleda. Pravo nasprotje tradicionalnega islama je radikalni islam, ki se zateka v skrajna nasilna dejanja in vzbuja strah, kajti izvaja strahovlado tudi nad samimi muslimani. ?e ve?, preriva se v ospredje, je najglasnej?i, posku?a predstavljati ves muslimanski svet ter iz leta v leto brede v vse ve?je zlo?ine. Pojavljal se je tudi v preteklosti, predvsem v obdobjih, ko so bile posamezne muslimanske skupnosti v krizi. V novej?em ?asu pa se je sprevrgel v pravo sveto vojno proti Zahodu in vrednotam, na katerih Zahod sloni, kot tudi v vojno proti tistim muslimanskim skupnostim, ki se prilagajajo zahodni civilizaciji ali z njo sodelujejo. Zato se ta boj enako ti?e Zahoda, kot tudi muslimanskega sveta. Zahodu o?ita kri?arske vojne, kolonializem, podporo Izraelu pri poni?evanju Palestincev, surove voja?ke posege ter gospodarski in kulturni prodor v muslimanski svet, ki na?enja temelje islamske civilizacije ipd. Kar pa le delno dr?i, kajti sedanji spopad Zahoda z radikalnim islamom ima, kot bomo videli v nadaljevanju, globlje zgodovinske korenine. Zato agresivnosti radikalnega islama ni mogo?e opravi?evati zgolj z gornjimi o?itki. Slednja je npr., kot splo?no znano, vgrajena celo ?e v samem Koranu, sveti knjigi muslimanov. Posamezni komentatorji posku?ajo dopovedati, da d?ihad ne predstavlja islama, a so, ?al, vse njegove izpeljanke sestavni del islama, saj vse ?rpajo svoj navdih iz Korana in drugih svetih sp?isov. Agresivnosti botrujejo tudi globlje dru?bene korenine. Povojni izhod iz kolonialnega jarma se namre? v mnogih muslimanskih dr?avah ni povsem posre?il tudi zaradi nesposobnosti in korumpiranosti muslimanskih voditeljev. Poleg tega je v arabskem svetu, z izjemo morda zalivskih dr?av, gospodarstvo ?ibko. Prisotne so v nebo vpijo?e socialne razlike. ?lovekove pravice in svobo??ine, kot jih razume in brani zahodna civilizacija, so v muslimanskem svetu tabu. Tako, pravi ?e avtor knjige, neko? slavna islamska civilizacija ni zmogla dr?ati koraka z Zahodom. Torej so tudi v tem vzroki frustracij, leglo terorizma in d?ihada ali svete vojne proti Zahodu in odpadni?kim muslimanskim dr?avam. In, kon?no, obstaja tudi moderni islam, ki je malo?tevilen in manj viden tudi zaradi strahu pred radikalnim islamom, ki preganja moderniste, prepoveduje njihovo literaturo, jim grozi s smrtjo, kot je bil to primer s pisateljem Salmanom Rushdijem in njegovim knji?nim delom Satanski stihi. Modernisti namre? hitijo za Zahodom, posku?ajo na novo razlagati islam skladno z zahodno civilizacijo, lo?ujejo cerkev od oblasti ipd., a se s tem izpostavljajo prekletstvu radikalnega islama. Tako je prava tragedija, da ob misli na islam, imamo pred o?mi v glavnem njegov militantni del, ki seje strah in grozo tako v muslimanskem svetu, kot na Zahodu.

Tako je po Jakominovem mnenju islam na razpotju in se postavlja vpra?anje ali se bo oziral v preteklost in se radikaliziral, ali pa se bo odprl sodobnemu svetu.

Islam in kr??anski Zahod

Kot je znano izvirajo vse tri znane monoteisti?ne (enobo?ne) religije iz istih korenin na Bli?njem vzhodu. Prvo je bilo judovstvo, sledilo mu je kr??anstvo in za njim se je pojavil islam s prerokom Mohamedom, ki se je rodil okrog leta 570 po Kristusu. Vse tri religije se sklicujejo na enega Boga ter imajo v svojih svetih knjigah ?tevilne skupne zgodovinske osebnosti. Kristjani in muslimani priznavajo npr. Abrahama kot skupnega o?eta, ?igar potomci bi se naj razvejali v dve veliki skupnosti, kr??ansko ter muslimansko. V Koranu najdemo ?tevilne kr??anske osebnosti, kot so Adam, Noe, Abraham, Mojzes, Jezus Kristus, Marija, Janez Krstnik idr. Navedene osebnosti so v Koranu prikazane kot preroki. Po pojmovanju islama bi naj ?lo pri Alahu za istega Abrahamovega edinega Boga. Besedo Alah tudi sicer uporabljajo za ozna?evanje svojega boga tudi arabski kristjani, arabsko govore?i Judje, malte?ki kristjani idr.

Se pa kr??anstvo in islam v marsi?em razlikujeta. Islam npr. nima zakramentov, nima ma?e ter je duhovni vodja ali imam lahko preprost ?lovek. Sicer pa je imam lahko mi?ljen tudi kot verski poglavar muslimanov, muslimanski vladar ali veliki muslimanski u?enjak. Za islam je vsakdo, ki ni musliman, nevernik in s tem manj vreden ?lovek. Muslimanu, ki prestopi v drugo vero, grozijo ponekod tudi s smrtjo. Saj je odpadni?tvo v nekaterih muslimanskih dr?avah tudi uradno progla?eno za zlo?in, ki se kaznuje s smrtjo. Civilno zakonodajo v mnogih muslimanskih dr?avah namre? ureja religija. Poleg mo?ej (molilnic) ima muslimanski svet tudi d?amije kot sredi??e dru?benega ?ivljenja muslimanov. Izvorno namre?, v preteklosti, d?amija ni bila samo molilnica, ampak sredi??e razli?nih dru?benih dejavnosti, kot npr. dr?avno predstavni?tvo, parlament, generalni ?tab, kasarna, univerza idr. Jakomin ?e opozarja tudi na to, da ve?ina muslimanov ne ?uti potrebe po dialogu in tudi ne pristajajo na recipro?nost. Pri ?emer navaja tudi dejstvo, da ob tiso?ih novih mo?ejah in d?amijah v evropskem svetu ni sledila niti ena gradnja kake verske kr??anske cerkve v muslimanskem svetu.

V zvezi z dru?beno vlogo islama v muslimanskem svetu je publicist Bernard Br??i? npr. citiral 2) Homeinija, ki je ob neki prilo?nosti brezprizivno odbrusil, da je islam politika in politika islam. In to, kot je dejal Br??i?, v vsej svoji totalitarnosti?Ko posameznik ni ni? in Alah je vse?In ko politika v tak?ni zastavitvi ne more delovati po demokrati?nih na?elih, kjer ljudstvo, stran od Boga, samo, v skladu z razumom, postavlja zakone. Nasprotno je v islamu politika zgolj golo izvr?evanje bo?jega zakona. Zato je po mnenju Br??i?a zmotno obravnavati islam kot religijo, ampak je Islam totalitarna ideologija, preoble?ena v religijo. Tako je po njegovem mnenju islam nezdru?ljiv z zahodno civilizacijo in ne sodi v Evropo??lovekove pravice, svoboda govora, demokracija, vladavina prava, ti ozna?evalci evropske vrednostne identitete, so zanikanje islama. Pri tem je tvegal tudi zelo ostro trditev 3), da je um radikalnega muslimana totalitarno po?kodovan, onstran popravila ter so neokonservativna pri?akovanja o vzpostavitvi islamske demokracije po strmoglavljenju diktatur velika utvara?Edina posledica strmoglavljenju Huseina, Gadafija ali Mubaraka je bil popoln kaos. Kaos na Bli?njem vzhodu, ki z muslimansko migracijo spodbuja kaos v Evropi.

Kot ?ivo nasprotje agresivnosti radikalnega islama je katoli?ka Cerkev ?e z Vatikanskim koncilom (1962-1965) za?ela medverski dialog, ki ga je kasneje podprl in vsebinsko obogatil tudi pape? Janez Pavel II ter ga odlo?no podpira tudi pape? Fran?i?ek. Tudi sicer ?ivijo danes razli?ne kr??anske verske skupnosti, ki so se v preteklosti celo vojskovale med seboj, v so?itju, medtem ko potekajo na ?rti suniti-?iiti prave vojne. Pri ?emer, po izjavah Jakomina, Cerkev spodbuja vse ljudi, naj pozabijo na to, kar je bilo, naj se odkritosr?no trudijo za medsebojno razumevanje in naj skupno nastopajo v obrambo in pospe?evanje socialne pravi?nosti, moralnih vrednot ter miru in svobode za vse ljudi. Kr??anstvo je v svoji preteklosti sicer tudi poznalo nasilje, vendar je to svojo bolezen prebolelo in se usmerilo k miroljubnosti. Kon?no je Jezus skoraj dobesedno zapovedoval ljubezen do bli?njega, celo do svojih sovra?nikov. In ne nazadnje je osvajal svet ravno z ljubeznijo, medtem ko je radikalni islam razglasil sveto vojno proti nevernikom ter je ?iril svojo vero z ognjem in me?em. Kajti v odsotnosti dialoga z Zahodom in v odvra?anju zahodne civilizacije islam ne vzgaja mladine v duhu kriti?ne zavesti, ampak jih u?i, kako naj se branijo, namesto, da bi spoznavali in si razlagali novosti. Tako je dialog za islam te?ko sprejemljiv. Tudi zaradi tega, ker dojemajo Zahod, ki s svojo kulturno, ekonomsko, tehnolo?ko in voja?ko premo?jo vse bolj prodira v muslimanski svet, kot gro?njo svojemu na?inu ?ivljenja. Zato tudi pri vklju?evanju v neislamske dru?be (evropsko, ameri?ko idr.) postavljajo muslimani svojo versko pripadnost kot nedotakljiv temelj. Pri tem jim npr. zahodne dru?be nudijo svoje sakralne objekte za njihove verske potrebe, sami pa svoje mo?eje ne bi dali kristjanom v uporabo. Pri tem Jakomin ?e opozarja, da imamo na eni strani identiteto, ki meji skoraj na objestnost, na drugi pa popu??anje in izmikanje starodavni kr??anski identiteti, ki meji na njeno razgradnjo. Ob teh ugotovitvah je religiolog dr. Drago Ocvirk v nekem intervju na spletni strani (?asnik.si, Jani Drnov?ek, 4. 8. 2015) dejal, da je morda kar dobro, da se je v zahodnem svetu pojavil islam, ki ima namre? v sebi ?e dovolj mo?i, da ne popu??a, ne klone pred izjemno nasilnim laicisti?nim, sekularisti?nim fundamentalizmom, ki potiska religijo ven iz javnosti, v zasebnost, tako da ne more ve? opravljati svoje dru?bene vloge. Kajti kako naj bo kvas, kako naj bo lu?, sogovornik pri upravljanju sveta, ?e je zgolj zasebna zadeva. S ?emer spodbuja kristjane, da nekaj ukrenejo in si izborijo bolj po?ten odnos do religije.

Ko se tako sre?ujeta kr??anstvo in islam, meni Jakomin, se sre?ujeta dve zgodovini in civilizaciji, dva razli?na svetova, ki pa bosta neizogibno tudi drug drugega spreminjala. Dialog med njima bo skrajno te?aven. Na teolo?ki ravni skoraj nemogo?, ker sta obe religiji brezprizivno prepri?ani v svojo pravilnost in dokon?nost. Ostaja pa odprta mo?nost dialoga verske izku?nje. V njem se lahko eni in drugi bogatijo v medsebojni izmenjavi, ne da bi se hoteli pri tem spreobra?ati.

Jo?e Pirjevec pa je v Primorskem dnevniku (15. 1. 2015) ?e zapisal, da so se v evropski civilizaciji na sre?o uveljavili humanizem, renesansa in razsvetljenstvo, ki so postavili pod vpra?aj svete knjige in njihovo razlago ter odprli pot sodobni, kriti?ni misli na?e kulture?, s ?emer smo dale? prekosili islamski svet. Kajti Koran je ?e vedno nedotakljiv in tako obstaja med na?o in islamsko civilizacijo razkol stoletij, ki ga ne bo lahko premostiti.


Viri:

  1. Du?an Jakomin Islam in mi, zalo?nik Dom Jakoba Ukmarja, Trst, 2003

  3. Reporter, 6. 2. 2017

  5. Reporter, 18. 4. 2017


KORAN IN NASILJE


Nekaj splo?nih misli in podatkov o Koranu

Nemogo?e je na kratko povzeti vsebino, te?o, raznolikost in bogastvo svete knjige, kot je Koran, niti ni to namen te knjige. Pa? pa se bom v nadaljevanju omejil zgolj na o?itke Zahoda, da je namre? tudi sam Koran eden od generatorjev muslimanskega radikalnega nasilja. V Wikipediji lahko preberemo, da je Koran sveta knjiga muslimanov. Slednji verujejo, da je v njem prisotna ?ista bo?ja beseda, ki jo je Alah razodel Mohamedu, in jo zato obravnavajo kot vi?ek bo?jega razodetja ljudem in o njej ni mogo?e dvomiti. Tudi sicer ve?ina muslimanov pripisuje mnoge dogodke v svojem ?ivljenje bo?ji volji in se zanje ne ?utijo odgovorne. Koran je napisan v arab??ini in njegovi prevodi v tuje jezike se ne ?tejejo za pravo sveto knjigo. Zato se mora vernik pred dotikanjem Korana simboli?no umiti. To pomeni, da je avtor Korana Alah, ki je svojo besedo razodel Mohamedu prek nadangela Gabrijela v pu??avi, kamor se je zatekel utrujen in nezadovoljen s svojim posvetnim ?ivljenjem, ?eprav bogat in vpliven. Po tem razodetju je za?el pridigati novo vero kot klic k duhovnemu in verskemu ?ivljenju. Koran vsebuje nagovore verske, pravne in politi?ne vsebine. Uvodno molitev se verniki ve?inoma nau?ijo na pamet. Vsebuje tudi ?tevilne zgodbe in v njem sre?amo, kot smo ?e predhodno nakazali, tudi ?tevilne kr??anske biblijske osebnosti. Sestavlja ga 114 sur (poglavij) s skupno 6.236 ajati (verzi). Koran se smatra za prvi in najve?ji umotvor arabske literature vseh ?asov. Mnogi njegovi odlomki so polni duhovnega bogastva.

Muslimanska vera ima pet duhovnih stebrov in sicer:

Koran in nasilje

V velikih polemikah, ki zadnja desetletja spremljajo nasilna oziroma teroristi?na dejanja islamskih skrajne?ev ali d?ihadistov (Alahovih voj??akov), so tudi pogosti o?itki, da tudi sam Koran z nekaterimi svojimi dolo?bami spodbuja nasilje. Zato bomo v nadaljevanju prikazali nekaj odlomkov iz Korana, ki te o?itke opravi?ujejo. Dr. Drago Ocvirk, religiolog in publicist, je pri predstavitvi knjige pisatelja Nabeela Qureshija Razumeti islam in d?ihad med ostalim opozoril 1) na slede?e sporne odlomke Korana, ki jim lahko pripisujemo spodbujanje nasilja:

Ob takih spodbudah, pravi Ocvirk, ni presenetljivo, da so prvi muslimanski bojevniki govorili, da si bolj ?elijo smrti, kakor pa njihovi sovra?niki ?ivljenja. Verjeli so namre? obljubi Korana. Navedena deveta sura (9,41) je muslimane poganjala v vojskovanje brez jasnega izida in pod?igala ?eljo, da se borijo do smrti. V tak?nem stanju duha so muslimani v par stoletjih po Mohamedu osvojili tretjino tedaj znanega sveta.

Ocvirk navaja tudi avtorja knjige Nabeela Qureshija, ki utemeljuje svoje prepri?anje, da islam kot religija spodbuja nasilje, tudi s konkretnimi navedbami v hadisih, to je zbirki spisov, ki so posve?eni Mohamedovemu u?enju o d?ihadu, kjer naj bi v enem od njih Mohamed dejal (Salih al Buhari, 1.2.25): Ukazano mi je bilo, naj se vojskujem proti ljudem, dokler ne bodo pri?evali, da ni nih?e upravi?en do ?a??enja razen Allaha, in da je Mohamed Allahov poslanec? Samo v tem primeru bodo re?ili svoja ?ivljenja in premo?enje pred menoj. Ali pa (Sahih al Muslim, 1767 a): Z arabskega polotoka bom izgnal vse jude in kristjane in nih?e razen muslimanov ne bo ostal. Prav tako spisi pripisujejo Mohamedu tudi slede?e besede (Salih al buhari, 4.52.50): En sam boj v Allahovi stvari dopoldan ali popoldan je bolj?i kakor svet in karkoli je v njem.

Tudi italijanska novinarka in pisateljica Oriana Fallaci opozarja v svoji knjigi Mo? razuma na nekatere zelo sporne odlomke v Koranu kot npr.:

Ob navedenih odlomkih iz Korana in drugih spisov je te?ko ugovarjati o?itkom, da je nasilje sestavni del samih svetih knjig muslimanov.

Uro? Palhartinger, publicist, prisoten predvsem na spletnih straneh, je v pismu evropski poslanki Tanji Fajon v zvezi z dolo?bami Korana, ob nedavnem velikem nasilnem vdoru muslimanskega ?ivlja na ozemlje EU, citiral tudi slede?a zanimiva besedila iz islamskih svetih knjig 3):

Gregor Preac, publicist, pisatelj, fotograf in svetovni popotnik, dober poznavalec muslimanskega sveta, je ?el ?e dlje in dejal 4), da ima islam ?e v Koranu prirojeno pohabljenost.

?eriatsko pravo

Iz Wikipedije lahko zvemo, da je ?eriat kot pravna norma zbirka vseh predpisov s podro?ja verskega in posvetnega prava in slu?i kot osnova za urejanje odnosov v islamski skupnosti. ?eriat zajema vsa dogajanja v ?ivljenju, vklju?no z dru?inskimi odnosi, dedovanjem, davki, o?i??enjem in molitvijo. Mohamed ni delal razlik med verskimi in posvetnimi zakoni, vendar je ?ivljenje prineslo svoje ter se danes muslimanske skupnosti razlikujejo tudi po tem, v kak?ni meri prevladujejo v njih predpisi verskega ali posvetnega prava. ?eriat je zasnovan na islamski veri in Koranu kot osnovnemu izvoru prava, vendar Koran razen prava obravnava tudi osnovna na?ela vere in morale. ?eriat je eden od petih velikih pravnih sistemov. Drugi ?tirje so evropski kontinentalni, anglosa?ki, indijski in kitajski. Muslimani smatrajo ?eriat za Alahovo voljo oziroma Alahov sveti zakon. Poleg Korana pa je izvor ?eriata tudi suna, sestavljena iz hadisov, zapisanih pri?evanj o dogodkih v Mohamedovem ?ivljenju, ter vseh njegovih predpisov in nasvetov. Sodniki pa ne uporabljajo Korana in sune, ker so to stati?na besedila iz oddaljene preteklosti, ki se ne spreminjajo in se ne prilagajajo potrebam ?asa, ampak uporabljajo v sodnih postopkih fikh, ki predstavlja razlago Korana in sune ter vsebuje tudi moralne in pravne zapovedi. Kar vse odpira mo?nosti za razli?ne razlage ter se posamezne lo?ine islama (suniti, ?iiti idr.), v odvisnosti od stopnje sekularizacije oz. preobrazbe njihovih dr?av iz cerkvenih v posvetne, razlikujejo tudi po tolma?enju svetih knjig.

Koran in ?ene

Velike polemike zbujajo tudi dolo?be v Koranu, ki urejajo polo?aj ?ensk v dru?bi. Oriana Fallaci je v svoji ?e navedeni knjigi z vso ostrino opozorila, da po prerokovem mnenju ni mogo?e, da bi se ?ena ne strinjala, ?e jo sorodniki prodajo ?eninu. Mo? ima tudi pravico, da jo lahko kadarkoli odslovi?Torej je islamsko izro?ilo, ki pomeni popolno podrejenost ?ene, pravo su?enjstvo, saj jo mo? lahko tudi tepe, bi?a, mlati s palico? Pri tem je citirala Koran, ki bi naj u?il, da morajo ?ene brezpogojno ubogati mo?a. Neubogljive mora mo? oddaljiti od svoje postelje in jih tepsti s palico. ?ena ne sme odhajati iz hi?e, ?e mo? to no?e. Ne sme sprejemati obiskov sorodnikov in prijateljev, ?e mo? tako odlo?i.

Tudi Sabatina James, Pakistanka, ?ive?a v Avstriji, spreobrnjenka iz islama v kr??anstvo, zaradi ?esar je njena dru?ina izrekla nad njo fatvo, to je obsodbo na smrt, in je zaradi tega v obdobju 1990-2005 dolgo ?asa ?ivela pod varstvom avstrijske policije, je v svoji knjigi Obsodba brez zlo?ina 5) s prstom pokazala na sporen odlomek v Koranu (Sura al Nisa 4,34), ki govori, da je mo?ki nad ?ensko, ker ga je Allah ustvaril mo?nej?ega in jo vzdr?uje. ?e sumi?, da ti je ?ena nezvesta, ali ?e ti ugovarja, jo najprej posvari, nato jo lo?i od svoje postelje, na koncu pa pretepi.

Da gornje navedbe niso pretirane, nam je pokazala tudi dokumentarna oddaja na TV SLO o polo?aju muslimanske ?ene na Danskem v za?etku januarja 2018. Bilo je grozljivo poslu?ati, kaj so imami govorili nesre?ni ?eni (Fatimi), ko jih je spra?evala za nasvet, kaj naj naredi v polo?aju, ko ne zmore ve? imeti spolnih odnosov z nasilnim mo?em. Podrediti se in pika! Ni drugega izhoda, ker jo sicer lahko zadene ?e kaj huj?ega. Pravi su?enjski odnos brez trohice ?love?kega dostojanstva. Tako namre? veleva ?eriatsko pravo. In to se dogaja danes v srcu Evrope.


Viri:

  1. Demokracija, 9. 2. 2017

  3. Oriana Fallaci, Mo? razuma, zalo?ba d.o.o. Tr?i?, 2005

  5. Osebni arhiv, elektronska po?ta z dne 9. 11. 2015

  7. Reporter, 1. 4. 2017

  9. Sabatina James, Obsodba brez zlo?ina, ???(?)



PROJEKT D?IHAD

Izvor d?ihada

V polemikah okrog d?ihada bi se rad dotaknil nekaterih vidikov tega pojava, ki so bili v javnosti zelo enostransko osvetljeni. Na prevladujo?e teze levi?arskih komentatorjev, da bi naj d?ihad (sveto vojno) izzval Zahod s svojimi kulturnimi, gospodarskimi, tehnolo?kimi in voja?kimi posegi v islamski svet (Afganistan, Irak, Libija idr.), odgovarja ?tudija Projekt d?ihad italijanske revije Limes 1), da segajo korenine d?ihadisti?ne doktrine dale? nazaj.

Znano je, da je ?e sam Mohamed ?iril svojo vero z osvajanjem, podrejanjem, pobijanjem in prisilnim spreobra?anjem. Kot smo videli v predhodnem poglavju je tudi italijanska novinarka in pisateljica Oriana Fallaci v svoji knjigi Mo? razuma 2) s prstom pokazala na ?tevilna mesta v Koranu, ki tako nasilje spodbujajo kot je npr. tudi ?e naveden odstavek: Ne bodite slabotni do sovra?nika. Ne vabite ga k miru. Posebno takrat, ko ste mo?nej?i. Oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi. Skladno s tem naukom so potem Mohamedovi nasledniki na vi?ku svoje mo?i stoletja naskakovali, pusto?ili in pokorili Sredozemlje, predele Evrope ter Bli?njega, Srednjega in Daljnega Vzhoda. Za njimi pa so muslimanizirani Turki ve? stoletij, zlasti v ?asu Otomanskega cesarstva, na svojih d?ihadisti?nih pohodih po Evropi tudi sejali strah in grozo.

Med znanimi zagovorniki radikalnega islama je bil npr. ?e Ahmad b. Hanbal (780-855), ustanovitelj najstro?je radikalne sunitske ?ole. Nekaj stoletij za njim je njegov nauk prevzel Ahmad b. Taymiyya (1263-1328) in kasneje ?e Muhhamad bi.Abd al Wahhab (1703-1792), ki se ?teje za ustanovitelja vahabizma, ene najskrajnej?ih oblik islama. V novej?em ?asu je pod vplivom ideologa e Sayyid al Qutba (1906-1966) prevzelo prapor radikalnega islama gibanje muslimanskih bratov, katerega pobudnik in ustanovitelj je bil Hasan al-Banna (1906-1949). V tem ?asu je tudi nastala prva organizirana mre?a radikalnega islama, ki je segala od Pakistana do Severne Afrike. Na kar je sovjetska invazija na Afganistan, zlasti po zaslugi Abdallaha Jusufa Azzama (1941-1989) ?e dodatno mobilizirala, okrepila in povezala vrste fundamentalistov predvsem iz Savdove Arabije, Pakistana in Afganistana. In to ob tihi podpori ZDA, ki so v svojih naporih po slabitvi sovjetskega imperija v tem primeru sodelovale s talibani oziroma d?ihadisti ter blagoslovile in podprle navedeno protisovjetsko koalicijo. Vendar, ko se je v Afganistanu po porazu sovjetov vzpostavil radikalen islamski re?im in za?el izva?ati sveto vojno v svojo okolico, ter s tem za?el ogro?ati interese ZDA, so slednje s svojimi zavezniki zasedle dr?avo, zru?ile oblast talibanov in vzpostavile nov, Zahodu lojalen re?im. Primer, ki ka?e, da so se v tem vrtincu spopadov z radikalnim islamom vzpostavljala in prekinjala vsakr?na nenavadna in nena?elna zavezni?tva, v odvisnosti od vsakokratnih okoli??in in sprotnih interesov. Da ne omenjamo pri tem posebej notranjih spopadov v samem islamskem svetu, zlasti med suniti in ?iiti ter med dr?avami, ki jih predstavljajo.

Glasnike d?ihada najdemo tudi med uglednimi in na videz povsem nedol?nimi politiki in kleriki, ki ne skrivajo svojih pogledov niti na razli?nih javnih tribunah. Oriana Fallaci je v svoji knjigi opozorila npr. na Boumedienna, ki je tri leta po neodvisnosti Al?irije vrgel z oblasti Ben Bello, ter je kar pred skup??ino OZN spregovoril, da bodo nekega dne milijoni zapustili ju?no poloblo in vdrli v severno poloblo. In, da tega, seveda, ne bodo storili kot prijatelji. Kajti tja bodo vdrli, da bi jo osvojili, in osvojili jo bodo tako, da jo bodo naselili s svojimi otroci. Trebuh na?ih ?ensk nam bo dal zmago. Marko Osolnik pa je opozoril na izjavo ajatolaha Homeinija, da bodo izva?ali revolucijo, dokler se ne bodo klici ni Boga razen Alaha in Mohamed je njegov prerok razlegali po vsej zemlji. Pa na bosanskega politika Fikreta Abdi?a, ki naj bi se v stiku z evropskimi kolegi obna?al kot evropski liberalec, v stikih s predstavniki muslimanskih dr?av pa je rad predstavil BIH kot udarno konico islama v mehkem trebuhu Evrope. Fallacijeva pa je opozorila tudi na to, da v ve?ini evropskih mo?ej spremljajo petkovo molitev s spodbudo, namenjeno muslimanskim ?enskam, naj rodi vsaka pet otrok. V ?paniji pa naj bi po podatkih medijev ?e danes nagradili s ?est tiso? dolarji vsako spreobrnjenko v islam, ki rodi mo?kega.


Nastop Osame bin Ladna in Al Qaide na radikalni islamski sceni

Velik priliv d?ihadistov, voja?ke ter druge spremljajo?e opreme na afganistansko boji??e v ?asu desetletne afganistansko-sovjetske vojne (1979-1989) je terjal vi?jo stopnjo organizacije radikalnega islama in mo?nej?e finan?no zaledje. In v teh okoli??inah je stopil na sceno Osama Bin Laden s svojo Al Qaido. V Wikipediji lahko preberemo, da je beseda al-Qaida ime za voja?ko bazo talibanov v Afganistanu, kjer so se Allahovi voj??aki urili za spopad z ruskimi okupacijskimi oblastmi, in je v njej imel svoj sede? tudi Osama Bin Laden. Kasneje je to ime prevzela organizacija, ki jo je sredi osemdesetih let prej?njega stoletja ustanovil Bin Laden za promocijo svete vojne v podporo mud?ahedinov, to je Alahovih voj??akov, ki so se iz Pakistana infiltrirali v Afganistan, v pomo? Afganistancem v njihovem boju proti ruskim okupatorjem. S ?asom pa je Al Qaida postala naziv za globalno militantno islamsko teroristi?no organizacijo, sestavljeno iz ve?nacionalne nadr?avne vojske ter radikalnega sunitskega gibanja, ki poziva muslimanski svet k globalnemu d?ihadu. V obdobju od njene ustanovitve (1988) pa do smrti Bin Ladna (2011) se je Al Qaida proslavila s ?tevilnimi napadi na civilne in voja?ke tar?e. Med najbolj znanimi so bili npr. napad v ZDA 11. septembra 2001, pokol v ?oli v Beslanu v Severni Osetiji, napadi na veleposlani?tva ZDA v Afriki leta 1998, bombni napad na otok Bali v Indoneziji leta 2002 idr., kar vse je izzvalo vojno napoved terorizmu s strani ZDA. Osama Bin Laden pa je bil bogat savdski princ, poslovne?, fundamentalist in terorist (1957-2011), ki je zaradi svojega teroristi?nega delovanja izgubil savdsko dr?avljanstvo, njegova bogata dru?ina pa ga je razdedinila ter je bil na seznamu CIE med najbolj iskanimi teroristi. Na kar je 1. maja 2011 predsednik ZDA Barack Obama prek televizije seznanil svet, da je bil Bin Laden v spopadu z ameri?kimi specialci ubit, ter so ga v skladu z muslimanskimi obi?aju pokopali v morju. Analitiki so videli v njem enega glavnih financerjev in organizatorjev globalnega d?ihada, ki je pod njegovo taktirko postal svetovni holding. Glavni ideolog pa naj bi bil Bin Ladnov tesni sodelavec, egiptovski pediater Ayman al-Zawahiri, ki naj bi v gibanju uveljavil svoje videnje svete vojne. To je, da se naj slednja ne omejuje zgolj na spopad z zunanjimi sovra?niki islama oz. na osvobajanje okupiranih islamskih ozemelj (npr. Afganistan) izpod Zahoda, ampak se naj raz?iri tudi na ru?enje vseh re?imov muslimanskega sveta, ki so jih fundamentalisti imeli za korumpirane in odpadni?ke. Zato je povsem zmotno mi?ljenje, ki ga tako pogosto sre?ujemo pri slovenski levici in v dominantnih levo usmerjenih slovenskih medijih, da gre namre? pri d?ihadu zgolj za spopad z izkori??evalskim Zahodom.

Poraz sovjetske vojske ter njen umik iz Afganistana pa je po podatkih revije Limes Bin Laden proslavil kot veliko zmago, ki ga je opogumila za spopad z drugo velesilo, to je z ZDA in njihovimi zavezniki, ki so po odhodu sovjetov zru?ili talibanski re?im, zasedli Afganistan in ustoli?ili svoj marionetni re?im. Ob tem uspehu je mo?ganski trust d?ihada za?el sanjariti o ustanavljanju islamskih pravovernih re?imov, po vzoru Afganistana, tudi na ostalih podro?jih islamskega sveta, od Indonezije prek srednje Azije, Bli?njega vzhoda, Afri?kega roga, Podsaharske Afrike in Magreba. Podro?ja, ki so v kratkem ?asu zagorela in postala ter so ?e vedno poligon spopadov z radikalnim islamom. Zato lahko pritrdimo pape?u Fran?i?ku, ki vztrajno ponavlja, da smo sredi nekak?ne tretje svetovne vojne, po kosih, razpr?ene na ?tevilna aktivna, mo?na nova in ravnokar uga?ajo?a stara boji??a. Novej?i surovi posegi Zahoda (in Rusije) v islamski svet so namre? d?ihadisti?no doktrino ?e dodatno pod?gali, da je okrepila svojo sveto vojno na na?in, primeren novim okoli??inam. S prihodom Bin Ladna pa se je po mnenju revije Limes d?ihad dokon?no globaliziral in postal svetovni holding. S ?tevilnimi univerzami kot svojimi doktrinarnimi sredi??i, s svojimi bazami, celicami in voj??aki, poskritimi in razpr?enimi po celem planetu, s sistemom sodobnega komuniciranja, s svojim kapitalom, opranim in prisotnim v samih finan?nih sredi??ih sveta (?vica, London, New York?), in na koncu z islamsko dr?avo oziroma kalifatom, s katerim je d?ihad dobil svoje prvo dr?avno ozemlje.

Posebne omembe vreden je bil npr. tudi izjemen zadetek, ki so ga dosegli Muslimanski bratje v Egiptu, ko so se pred leti povzpeli na oblast po legalni poti, to je preko volitev, kar je bil svojevrsten alarm za globalno protid?ihadisti?no koalicijo. Kajti lahko bi rekli, da je Egipt postal prva ?rtev izvoza demokracije v muslimanski svet, saj je Muslimanska bratov??ina v Egiptu spoznala in dokazala, da je demokracija kar primeren in enostaven na?in za prevzem oblasti in vzpostavitev islamske dr?ave s ?eriatskim pravom oziroma, po pojmovanju Zahoda, za vzpostavitev totalitarnega sistema na verski osnovi. Ko so pa kmalu zatem za?eli islamizirati dotlej dokaj sekularizirani Egipt in uvajati ?eriatsko pravo, je protid?ihadisti?ni koaliciji prekipelo. Sledil je dr?avni udar s strani vojske in prepoved politi?nega delovanja muslimanskih bratov. Po tankem robu hodi tudi Tur?ija, do v?eraj sekularna dr?ava. Doktor ekonomskih znanosti in publicist dr. Matja? Steinbacher je opozoril (Demokracija, 21. 7.. 2016), da da je lahko blaginja naroda zgrajena izklju?no na sekularni dr?avi prozahodnega tipa. Zato Ataturk ni brez razloga postavil vojsko za poslednji branik ustave in sekularne Tur?ije. Kajti nenehno spogledovanje s ?eriatskim pravom in z islamskim fundamentalizmom, kar se dogaja tudi sedaj pod Erdoganom, lahko ves dose?eni napredek v trenutku pahne v pozabo, potenciale pa zavre za nekaj prihodnjih generacij, kar predstavlja ve?no gro?njo islamskega sveta.

Z enim o?esom je Al Qaida ?kilila tudi na Balkan in tamkaj?njo muslimansko skupnost, s poudarkom na Bosno, zlasti v ?asu zadnje balkanske vojne (1992-1995), ker je bil ta prostor pomemben prometni koridor za njene mamilarske in oro?arske posle z Evropo in Zahodom na sploh. Tamkaj?nja muslimanska skupnost sicer ni veljala za radikalno, a spopadi muslimanov s Srbi in Hrvati so ustvarili, kot bomo videli v nadaljevanju, ugodne pogoje za njeno radikalizacijo. Poleg tega je po podatkih medijev prisko?ilo na pomo? bo?nja?kim muslimanom med vojno v Bosni tudi lepo ?tevilo d?ihadistov, od katerih so mnogi ostali v Bosni.

Globalizacija d?ihada in odgovor ZDA nanjo

Nastop Bin Ladna kot poslovnega vodje Al Qaide je bil zelo pomemben pri globalizaciji tega d?ihadisti?nega gibanja in zagotavljanju njegovega samofinanciranja. Na za?etku je dal gibanju na razpolago svoje nemajhno osebno premo?enje in svoje razvejane odnose s finan?nimi krogi Savdove Arabije, ki je dolgo ?asa na skrivaj podpirala d?ihadiste, dokler niso slednji za?eli ogro?ati tudi nje. Na kar so se temu finan?nemu trustu (zdru?enju) pridru?ili novi ?lani, zlasti iz bogatih zalivskih dr?av, jugovzhodne Azije (Singapur, Malezija, Filipini idr.), kot tudi islamu naklonjeni finan?ni igralci svetovnih finan?nih sredi??, kot so Zurich, Honkong, London, New York in drugi. Po podatkih revije Limes je sodelovalo pri financiranju globalne d?ihadisti?ne vojne okrog 400 finan?nih organizacij ter je revija zapisala, da se je holding Al Qaida razmahnil na tako prostranem prostoru, od Filipinov prek Azije, Afrike pa vse do ZDA, da na njem sonce nikoli ne zaide. Pri ?emer ne gre prezreti tudi dejstva, da so d?ihadisti v nekaj letih obstoja kalifata polo?ili roke tudi na ?tevilne naftne vrelce na Bli?njem in Srednjem Vzhodu in se s tem dokopali do znatnih finan?nih sredstev. Finan?ne transakcije so se izvajale na vse mogo?e netransparentne na?ine prek trgovskih, nepremi?ninskih, industrijskih, rudarskih, kmetijskih in drugih gospodarskih dru?b ter njihovih ?tevilnih, islamu naklonjenih posrednikov. Pri ?emer so se najbolj cveto?i posli odvijali preko prometa z drogami, saj so talibani nadzirali ve?ino proizvodnih polj opija v Afganistanu in okolici.

Seznam terorja, ki so ga v zadnjih desetletjih d?ihadisti sejali po svetu, je skoraj nepregleden. Naj iz knjige Oriane Fallaci navedem le nekaj najbolj odmevnih in krvavih teroristi?nih napadov do leta 2003. Oktobra 1983 so pobili v Bejrutu 241 ameri?kih in 58 francoskih vojakov. Decembra 1988 je izgubilo ?ivljenje 260 potnikov letala dru?be Pan American, ki je eksplodiralo nad ?kotskim mestom Lockerdbie. Septembra 1989 je v atentatu na francosko letalo nad pu??avo v Nigru umrlo 61 potnikov. Oktobra 1993 je umrlo 18 marincev v mirovni misiji v Mogadi?u, meseca marca pa novih 29 v Buenos Airesu. Julija 1994 je bilo ubitih 95 ljudi, prete?no judov v Buenos Airesu. Avgusta 1998 je umrlo 259 ljudi v Nairobiju in Dar el Salaamu. Septembra 2001 je izgubilo ?ivljenje 3500 ljudi v New Yorku. Leta 2003 so Alahovi voj??aki pobili 19 Italijanov v mirovni misiji, avgusta v Riadu 24 funkcionarjev OZN, maja v Casablanci 45 civilistov in v Riadu ?e 45. Oktobra 2002 so ubili 202 turista na Baliju in aprila istega leta ?e 21 v D?erbi. Morija se nadaljuje ter bi morali k navedenemu dodati novej?e napade v Evropi (?panija, Francija, Anglija, Belgija, Nem?ija, ZDA, Rusija, Indija, Izrael idr.) ter skoraj nepregleden seznam muslimanskih ?rtev d?ihadisti?nega nasilja v Iraku, Siriji, Afganistanu, Jemnu, Egiptu in drugod, ki so tako mno?i?ni in pogosti, da smo jih ?e sprejeli kot nelo?ljiv del na?ega vsakdana. Po nekaterih podatkih iz medijev gredo ?rtve d?ihada ?e visoko v desettiso?e. Ob vseh teh brutalnih zlo?inih se je zgrozil celo pape? Fran?i?ek, ki je sicer dosleden apostol miru, so?itja in bratstva, a so mu po nekaj napadih v Franciji privrele iz srca slede?e bridke besede: Tak?no zverinstvo nas obdaja s tesnobo in z vpra?anjem, kako se lahko v ?lovekovem srcu porodijo in udejanijo tako stra?ni dogodki, ki so pretresli ne le Francijo, ampak ves svet?Pot nasilja in sovra?tva ne re?uje problemov ?love?tva ter je uporaba te poti v imenu Boga blasfemija (bogokletje).

Globalizaciji d?ihada je sledil globalni povra?ilni udarec ZDA, ki so po 11. septembru tudi uradno napovedale vojno islamskemu terorizmu, vklju?no z napadom na Afganistan, Irak in druga boji??a, pri katerem so sodelovale tudi ?tevilne zahodne zaveznice, pa do oblikovanja protid?ihadisti?nih zavezni?tev z ogro?enimi dr?avami ?irom muslimanske galaksije. Kot so npr. Indija, Pakistan, Banglade?, Filipini idr. v osrednji in jugovzhodni Aziji, Egipt in dr?ave Magreba v severni Afriki, Jemen, Sudan, Etiopija na Afri?kem rogu, Mali, ?ad, Nigerija v podsaharski Afriki idr. Pri?lo je celo do dokaj nena?elne prod?ihadisti?ne koalicije med ZDA, Rusijo in Kitajsko. V okviru teh zavezni?tev so ZDA nudile ogro?enim dr?avam gospodarsko, obve??evalno in voja?ko pomo? ter vzpostavile ?tevilna ameri?ka voja?ka opori??a na njihovih tleh. Med pomembnimi cilji te vojne proti radikalnemu islamu je bilo preventivno prepre?evanje teroristi?nih napadov, vzdr?evanje miru in ravnote?ja na ogro?enih delih sveta in, seveda, tudi ?iritev ameri?kega gospodarskega in politi?nega vpliva po svetu. Nekaj evropskih dr?av se je sicer pridru?ilo posameznim ameri?kim voja?kim posegom, kot npr. v Afganistanu, Iraku in Siriji, vendar EU ni sledila ameri?ki logiki globalne vojne proti islamskemu terorizmu, je pa dala na razpolago informacije svojih obve??evalnih slu?b, voja?ko opremo ter del svojih voja?ki sil za urjenje krajevnih vojsk na prizadetih obmo?jih. Pri tem pa si Evropa ne sme zatiskati o?i, da je namre? radikalni islam ?e pristal tudi na njenem ozemlju in si ustvaril svoje enklave predvsem na periferiji velikih mest, v katerih ?ivijo muslimani po svojih, islamskih zakonih ter vanje tamkaj?nje oblasti nerade vstopajo. S tem prakti?no izgubljajo del svojega ozemlja. Soo?enje s tem izzivom in iskanje pravih odgovorov nanj Evropo ?e ?aka. ?al pa je treba poudariti, da se danes boj proti terorizmu tudi ?e zlorablja. Kajti pod krinko tega boja se npr. Erdogan na veliko obra?unava s svojimi politi?nimi nasprotniki, sirski predsednik Bashar al-Assad se je spravil nad svojo opozicijo, Putin je opusto?il ?e?enijo in brani svoje strate?ke interese v Siriji, Savdova Arabija je pognala svoje voja?ko letalstvo nad ?iitske upornike v Jemnu, ZDA pa tudi ?e razgla?ajo vsakr?ne svoje voja?ke posege na tujem za protiteroristi?ne.

Islamska dr?ava ali kalifat

Iz Wikipedije lahko razberemo, da je Islamska dr?ava ali kalifat (angle?ke kratice IS, ISIS, ISIL) d?ihadisti?na voja?ka skupina v Iraku in Siriji, ki ?eli ustvariti islamsko dr?avo na podro?ju Levanta ali Bli?njega vzhoda, vklju?no z Jordanijo, Izraelom, Palestino, Libanonom, Ciprom in delom ju?ne Tur?ije, v kateri bi vladalo ?eriatsko pravo v vahabisti?ni, to je eni najbolj radikalnih lo?in islama. Nastajala je skozi ve? let iz razli?nih uporni?kih sunitskih in drugih skupin, ki so se borile proti ameri?ki okupaciji Iraka in za pravoverno islamsko dr?avo, in iz katerih se je pred nastankom kalifata formirala tudi Al Qaida. Po?asi se je raz?irila in utrdila na ?tevilnih in obse?nih podro?jih Iraka in Sirije (Anbara, Ninive, Kirkuk, Alah ad-Din, Babila, Dijala, Raka, Eddiba, Alep in celo v delu Bagdada) ter se leta 2013 dokon?no preimenovala v Islamsko dr?avo Iraka in Levanta (ISIL) in je na njeno ?elo stopil Abu Bakr al-Bagdadi. Pridru?ile so se ji tudi obse?ne pokrajine v Libiji, Nigeriji in Afganistanu, ki so jih obvladovali tamkaj?nji lokalni d?ihadisti. Vendar ob koncu leta 2017 so bili prista?i islamske dr?ave pregnani iz Iraka in Sirije. V Libiji je vlada narodne enotnosti po ve? bitkah ponovno vzpostavila svojo oblast nad izgubljenimi ozemlji. V Nigeriji pa je nigerijska vojska tudi spet vzpostavila nadzor nad ozemljem, ki ga je dr?ala tamkaj?nja radikalna islamska skupina Boko Haram. Tako da ob koncu leta 2017 islamska dr?ava teritorialno prakti?no ni ve? obstajala.

V ?asu svojega obstoja je pa napadala vladne in voja?ke tar?e, pobijala na tiso?e ljudi, nevernikov in tudi svojih muslimanov, ve?inoma nedol?nih, ter osvojila ?tevilna mesta in obse?ne pokrajine v Iraku in Siriji. ?e avgusta 2014 je sirski Observatorij za ?lovekove pravice ugotovil, da je v Siriji okrog 50.000, v Iraku pa okrog 30.000 bojevnikov. CIA pa jih je v istem ?asu cenila na okrog 31.500. Med njimi je bilo tudi mnogo tujcev. ?asopis The Economist je ?e junija 2014 poro?al, da je med borci najmanj 3000 tujcev, od tega kakih 1000 iz ?e?enije, ostali pa so iz Francije, Velike Britanije in drugih evropskih dr?av, vklju?no s kakimi 100 Ameri?ani. Vendar se je dotok tujih borcev po navedenem datumu nadaljeval ter je ob pomanjkanju zanesljivih podatkov te?ko oceniti njihovo ?tevilo v zadnjem obdobju.

Islamska dr?ava je na za?etku imela tesne zveze z Al Qaido, dokler ni po ?tevilnih nesporazumih in notranjih spopadih Al Qaida prekinila sodelovanje z njo, domnevno zaradi pretirane brutalnosti in neobvladljivosti njenih borcev in enot. Leta 2014 se je skupina dokon?no preimenovala v islamsko dr?avo, Abu Bakr al-Bagdadi pa je bil imenovan za kalifa, verskega in posvetnega vodjo kalifata. Hkrati je skupina razglasila svojo versko avtoriteto oz. svoj primat nad vsem muslimanskim svetom. To ji priznava tudi ve?ina radikalnih muslimanskih skupin oziroma gibanj, ki so se v obdobju razmaha svete vojne formirale na raznih koncih sveta kot npr: Abu Sayyaf (Filipini, Malezija), Boko Haram (Nigerija in okoli?ke dr?ave), Ansar al Sharia (Libija, Tunizija), Tehrik-i-Taliban (Pakistan) idr.

Kalifat je sunitska ekstremisti?na organizacija, ki prisega na dobesedno tolma?enje Korana, zagovarja versko nasilje in ozna?uje za verske odpadnike vse, ki se ne strinjajo z njihovo ideologijo, tudi svoje brate muslimane. V obdobju nekaj let, ko je navedena radikalna skupina obvladovala obse?na podro?ja Iraka in Sirije, je npr. izvajala versko ?i??enje ozemlja, z mno?i?nim pregonom in druga?nim nasiljem nad nevernimi kristjani, pa Yazidi, zvestimi svoji starodavni mezopotamski religiji idr. Odkritja mno?i?nih grobi?? potem ko je ira?ka in sirska protid?ihadisti?na koalicija v navezi z Rusijo in ZDA pregnala d?ihadiste z ira?kega in sirskega ozemlja, ka?ejo, da je ta skrajna islamska skupina zabredla v te?ke mno?i?ne zlo?ine tudi v odnosu do svojih muslimanskih bratov. Na to morda srhljivo spominja tudi njihov ?rn prapor z Mohamedovim grbom na njem in napisom Ni drugega boga razen Alaha. Veliko naj bi ideologi kalifata ?rpali tudi iz ideologije Muslimanskih bratov, ki tudi prisegajo na d?ihadisti?na na?ela in sveto vojno. Po nekaterih ocenah pa naj bi bila ideologija duhovnih vodij kalifata blizu vahabizma, to je ultrakonservativne lo?ine islama, ki zagovarja dobesedno tolma?enje Korana in ?irjenje islama preko svete vojne v vseh njenih oblikah. Z ognjem in me?em, z nasilnim spreobra?anjem nevernikov, z naseljevanjem muslimanov na neislamska ozemlja, s pospe?evanjem rojstev pravovernih muslimanskih otrok ipd. Tako gornje navedbe o kalifatu kot najbolj konkretni uresni?itvi ideje o d?ihadu demantirajo raz?irjeno tezo znotraj evropske in tudi slovenske levice, po kateri naj bi ?lo pri radikalnem islamu prvenstveno za spopad z Zahodom zaradi zamer iz preteklosti (kri?arske vojne, kolonializem idr.) in novej?ega vdora Zahoda v islamski svet. Kajti sr?ika militantnega islama je drugje, to je v vgrajeni ideji nasilja kot sredstva za uveljavljanje in ?irjenje izvirne totalitarne islamske ideologije. Zahod je pri tem, ob odpadni?kih muslimanskih re?imih, ki ne sledijo d?ihadu in kolaborirajo z neverniki, le ena od pomembnih tar?.

Ne nazadnje se je islamska dr?ava prilagodila digitalni civilizaciji in je bila do njenega ozemeljskega uni?enja, po mnenju Bo?tjana Videm?ka (Delo, 17. 10. 2016), kot marketin?ki produkt vsenavzo?a. Kar je najve?ji uspeh njenih ?tevilnih na?rtovalcev, strategov in podizvajalcev, ki jim je v maniri najbolj?ih ogla?evalskih agencij uspelo iz obskurne islamisti?ne milice ustvariti globalno tr?no znamko, za katero pa se skriva bistveno manj vsebine in predvsem voja?ke mo?i, kot se morda zdi na prvi pogled. Kar novej?i peko?i voja?ki porazi islamske dr?ave v Siriji in Iraku tudi potrjujejo.

V spremni besedi k ?e navedeni knjigi istrskega ?edrmaca in kulturnika Du?ana Jakomina Islam in mi je tako dr. Drago Ocvirk zapisal, da je islam na razpotju: ali se bo oziral nazaj in se radikaliziral, ali pa se bo odprl sodobnemu svetu. Obsodba terorizma s strani ?tevilnih muslimanskih voditeljev po svetu in s strani OZN, po mnenju Ocvirka, vzbuja upanje, da bi se lahko zgodilo drugo. Vendar je sir Winston Churchil, ?e kot mlad novinar, ?e leta 1899 prero?ko opozoril 3), kako stra?ni so uroki, na katerih sloni islam in njegovi ?astilci. Fanati?na blaznost je pri ?loveku zelo nevarna. Islam je militanten in obenem vera spreobra?anja. Raz?iril se je po celi centralni Afriki. Dvignil je na noge najuspe?nej?e bojevnike na vseh koncih sveta. In ?e tukaj ne bi bilo prisotno kr??anstvo, ?e zlasti v zavetju znanosti, bi civilizacija moderne Evrope padla, kot je padla civilizacija starega Rima. Tudi francoski pisatelj in filozof Pascal Bruckner je sredi leta 2017 dejal v Odmevih na TV SLO, da se bodo razmere umirile, ko bo islam, kot ostala verstva, do?ivel svoje razsvetljenstvo in se civiliziral. Vendar je hkrati dodal, da to ne bo prav kmalu, in da na?a generacija tega ne bo do?ivela, kot tudi naslednja verjetno ?e ne. Zato se mu pridru?ujem v bojazni, da bomo morali ?e dolgo ?iveti s terorizmom, tudi po likvidaciji Bin Ladna in porazu samooklicane islamske dr?ave. Kon?no ?ivimo s tem terorjem desetletja, ?e pred invazijo Zahoda na Afganistan in Irak, ter pred nastankom kalifata. S tem zlom v svojih vrstah bodo namre? morali obra?unati sami muslimani, kar se z zaostritvijo politike islamskih dr?av do radikalnega islama, z notranjimi oboro?enimi spopadi z d?ihadisti znotraj islamskega sveta in z njihovimi prvimi resnimi porazi (Irak, Sirija idr.) morda ?e dogaja.


Veliki zid v Saudovi Arabiji kot primer obrambe islamske dr?ave pred d?ihadom


Po podatkih medijev 5) je Savdova Arabija septembra 2015 za?ela graditi Veliki zid na severu, na meji z Irakom in z njegovim soglasjem. Iz Iraka so namre? v zadnjih letih, zlasti v ?asu kalifata, za?eli vdirati v Savdovo Arabijo pripadniki islamske dr?ave z namenom, da bi osvojili obe sveti mo?eji v Meki in Medini in na koncu zagospodarili nad celotno Savdovo Arabijo. V za?etku marca 2016 je npr. pri?lo do enega od podobnih vdorov, ko so d?ihadisti ustrelili tri savdijske mejne stra?arje, vklju?no s poveljnikom Oudaha al-Beharijem.

Alahovi borci so namre? nadzirali nekatera obmejna obmo?ja na ira?ki strani ter za?eli ogro?ati tudi ozemlje Savdove Arabije. Slednja je sicer na za?etku gledala z naklonjenostjo na radikalna islamska gibanja, zlasti tista sunitskega porekla, in jih po podatkih medijev tudi finan?no podpirala. Tudi sicer je bila Savdova Arabija odprta za muslimanski svet, saj prihaja ob vsakoletnem romanju v Meko in Medino tudi po dva milijona muslimanov iz okoli?kih dr?av in ?ir?ega sveta. Vendar spri?o nestabilnih in kaoti?nih razmer v Siriji in Iraku ter vse ve?je agresivnosti radikalnih islamskih gibanj je Savdova Arabija najprej za?ela omejevati vstop v dr?avo ter se na koncu odlo?ila, da na severni meji z Irakom zgradi ogromno pregrado vzdol? celotne meje, dolgo 960 km, imenovano Veliki zid. Poleg pregrade na severu namerava Savdova Arabija podobno, kar 1600 km dolgo, pregrado zgraditi tudi na jugu dr?ave, na meji z nemirnim Jemnom, kjer je radikalno islamsko gibanje ?iitskega porekla, podprto s strani Irana in sovra?no do Savdove Arabije, zanetilo dr?avljansko vojno.

Po podatkih ?e navedenih medijev je pregrada na meji z Irakom v bistvu ogromen sofisticiran obrambni objekt. Znotraj njega so na savdijski strani vzdol?ne dvosmerne prevozne poti za voja?ka oklepna in oskrbovalna vozila, na ira?ki pa ?irok pas pe??enih jarkov za upo?asnitev gibanja morebitnih napadalcev in ve? pasov bode?e ?ice. Znotraj pregrade bo vsakodnevno na razpolago 240 vozil za hitro ukrepanje in 10 mobilnih enot za izvidni?tvo in nadzor, opremljenih z najsodobnej?imi radarji za dnevno in no?no opazovanje ter podzemnimi senzorji za zaznavanje premikanja ljudi, vozil in nizko lete?ih helikopterjev ter naprave za spro?anje alarma. Pregrada ima 4o stra?nih stolpov, opremljenih s kamerami, in 32 voja?nic s ?etami v stalni pripravljenosti ter je neprestano povezana z Ministrstvom za notranje zadeve.

Med obmejnimi obrambnimi ograjami je verjetno to na svetu unikat ter so ograje, ki so jih npr. postavile Mad?arska ali Slovenija na meji s Hrva?ko, povsem nedol?na in z lahkoto premagljiva ovira. Nekateri komentatorji primerjajo to savdijsko pregrado z Maginotovo linijo, ki so jo med obema vojnama zgradili Francozi na meji z Nem?ijo. Tudi ta pregrada je ve? kot kri?e? dokaz, da pri radikalnem islamu ne gre zgolj za spopad z Zahodom, kot to rada prikazuje evropska in slovenska levica, ampak so korenine d?ihada globlje in kompleksnej?e. Saj se ga bolj bojijo same zmerne ali sekularizirane islamske dr?ave, kot sam Zahod.


ZDA in svetovno ravnote?je


Mnogi komentatorji pri obravnavanju sedanje krize ne pozabijo kazati s prstom na ZDA kot enega njenih pomembnih krivcev. Pri tem pa pozabljajo, da so ZDA v prej?njem stoletju dvakrat zapored pri?le krvaveti na razne konce sveta, da so Evropo in svet re?evale njunih stisk, predvsem gro?nje fa?izma, nacizma in japonskega imperializma. Po drugi svetovni vojni pa so s svojo prisotnostjo na evropskih in ?ir?ih tleh re?ile velik del sveta pred katastrofo komunizma in obvarovale po vojni vzpostavljeno svetovno ureditev in ravnote?je. Ameri?ka zunanja politika je namre? odigrala odlo?ilno vlogo tudi pri ustanavljanju, financiranju, delovanju in ohranjanju OZN, mednarodnih finan?nih organizacij in mednarodnega prava. Tudi Evropsko Unijo ?tejejo mnogi za njen dose?ek. Joschka Fischer, nekdanji nem?ki zunanji minister in ?lan Zelenih, ki mu ni mogo?e pripisovati kake pretirane ljubezni do ZDA, je neko? odlo?no dejal 4), da dose?ki ZDA pri vzdr?evanju svetovnega ravnote?ja zaznamujejo trenutek v zgodovini, ko je Amerika svojo mo? uporabila v prid svetovnega reda, a si je hkrati tudi najbolj u?inkovito in sprejemljivo prizadevala za uresni?itev svojih interesov?Prizadevala si je za tak?no zunanjo politiko, ki si je kot svoje poslanstvo postavljala svobodo in demokracijo. Nobena druga dr?ava, ne Kitajska, ne Evropa, ne Indija ali Rusija nima mo?i ne ?uta za poslanstvo, da bi lahko prevzela vlogo Amerike... Fischer je sicer priznal, da so si ZDA v zadnjih sedemdesetih letih nabrale tudi nekaj ?rnih made?ev, kot so bili npr. Irak idr., vendar je dodal, da bi bila prihodnost svetovnih kriznih obmo?ij, kot so Bli?nji Vzhod, Severna Koreja, srednja in vzhodna Afrika, Darfur idr. brez Amerike in njene mo?i ?e tema?nej?a, z ve? nevarnosti in kaosa. Pri tem svojem poslanstvu pa se morajo ZDA prilagajati ?asu in se usklajevati z novimi igralci, ki stopajo na svetovno politi?no sceno. V primeru, da bi ZDA postale utrujene in ne bi zmogle ve? tako velikih bremen pri vzdr?evanju reda in miru na svetu, pa meni Fischer, da bi morala Evropa in ostali akterji kaj ve? storiti za skupno varnost.


Viri:

  1. Italijanska revija Limes??.,2004
  2. Oriana Fallaci, Mo? razuma, zalo?ba d.o.o. Tr?i?, 2005
  3. Novi glas, 22. 10. 2015
  4. Delo, 27. 12. 2006
  5. Demokracija, 14. 3. 2016



EVROPA KOT TAR?A OSVAJALSKIH POHODOV ISLAMA


Naskoki polmeseca na Evropo v preteklosti, kri?arske vojne in kolonializem


Na temo vdora Zahoda v islamski svet, kot domnevnega vzroka islamskega fundamentalizma, navajajo mnogi levi?arski komentatorji, ob novej?ih voja?kih posegih, tudi kri?arske vojne in kolonialno izkori??anje. V zvezi s kri?arskimi vojnami (1100-1300) in evropskim posipanjem s pepelom zaradi njih pa je Fallacijeva v svoji knjigi opozorila, da so bile le-te, ob poskusu osvoboditve Svete de?ele, tudi odgovor na predhodna ?tiri stoletja krvavih arabskih osvajanj, kot jih bomo videli v nadaljevanju. Odgovor, ki naj bi ustavil islamski ekspanzionizem v Evropi in ga preusmeril na Vzhod, proti Indiji, Indoneziji, Rusiji, Kitajski in afri?ki celini, kar se je tudi zgodilo. Pri ?emer pa je treba pripomniti, da arabskih odvajanj Sredozemlja in evropskih de?el ni Evropa z ni?emer izzvala. Res pa je, da kri?arske vojne kr??anskemu Zahodu niso bile v ?ast, in da kri?arji (Kristusovi voj??aki) niso po krutosti veliko zaostajali za d?ihadisti. Fallacijeva je tudi pribila, da se namre? zgodovine ne more razlagati zgolj od kri?arskih vojn ali kolonializma naprej, brez tega, kar se je dogajalo pred ali med tem. Podobno je o kri?arskih vojnah menil tudi ameri?ki pisatelj Nabeel Qureshi v intervjuju za prilogo Dru?ine Slovenski ?as (?t. 82, II/2017), reko?, da pri obsojanju kri?arskih vojn moramo to po?eti v lu?i tega, kar so bile, to je obrambno prizadevanje, potem ko so ve?ino takratnega kr??anskega sveta zavzeli muslimani?Kljub temu ?e vedno obsojam kri?arske vojne??e zlasti ker so to kri?arji po?eli v Kristusovem imenu. ?e bi se vojskovali za dr?avo in ne za cerkev, bi morda ?util druga?e. Toda imeti za simbol kri?, na katerem je Kristus umrl za svoje sovra?nike, in ga spremeniti v simbol za njihovo pobijanje, je vredno vse obsodbe.

O naskokih polmeseca na Evropo je ob?irneje spregovorila prav Fallacijeva v svoji knjigi Mo? razuma. V njej opozarja, da so bile glavne vrline, v katerih so se Alahovi sinovi najbolj odlikovali, preplavljanja, osvajanja in podjarmljanja?In njihov najbolj za?eleni plen je bila zmeraj Evropa, kr??anski svet. Na kar je navedla vrsto zelo konkretnih in prepri?ljivih zgodovinskih podatkov. ?e tri leta po Mohamedovi smrti (635 po Kristusu) so namre? vojske polmeseca preplavile kr??ansko Sirijo in Palestino, zavzele Jeruzalem in Sveti grob (637), nato ?e Perzijo (640), Armenijo, Mezopotamijo ali Irak, kr??anski Egipt in Magreb. Leta 668 so prvi? napadle Carigrad in ga oblegale 5 let. Leta 711 so pre?kale Gibraltarsko o?ino in se izkrcale na katoli?kem Pirenejskem otoku ter se polastile ?panije in Portugalske in tam ostale 800 let. Ob tako pogostem in priljubljenem govorjenju, zlasti levi?arjev, o so?itju, multikulturnosti, sprejemanju razli?nosti ipd. bi morali malo pobrskati tudi po zgodovinskih podatkih o stra?nem nasilju, ki je spremljalo ta osvajanja. Kot npr. o po?ganih samostanih in drugih redovnih ustanovah, o one?a??enju cerkva, o posiljenih in ugrabljenih redovnicah ter kr??anskih in judovskih ?enah, ki so ve?inoma kon?ale v haremih, pa kri?anja v Cordobi, obe?anja v Granadi, obglavljanja v Toledu, Barceloni, Zamori. Leta 721 so vojske polmeseca vkorakale v Francijo, v Nimes, Lyon, Dijon in drugam. Nato je 380.000 voj??akov in 17.000 konjenikov prispelo do Bordeauxa, Poitiera, Toursa, kjer jih je leta 732 kon?no ustavil Karel Martel. Sledil je naskok na Sicilijo, Siracuso, Taormino, Messino, Palermo, Bari in Rim, kjer so vojske polmeseca ostale par stoletij. In povsod pobijanje, zlasti mo?kih, obglavljanja in natikanja glav na kole, posiljevanja, ugrabljanja deklet za v hareme in otrok za jani?arje. Leta 911 je Alahova vojska pre?la Alpe in stopila v Piemont in Torino, pa v Provanso, Toulon?Spet isto nasilje in isto gorje! In kmalu zatem, ko so kri?arske vojne potisnile Alahove voj??ake z evropskega ozemlja, so se za?eli osvajalni pohodi islamiziranih Turkov na Evropo (1356-1453), zlasti potem, ko so ustanovili svoje Otomansko cesarstvo. Zasedli so Gr?ijo, Bolgarijo, Romunijo, Mad?arsko, Albanijo, Srbijo in ob?asno vpadali tudi na obale Italije. Ob osvajanju mest so Tur?ke ?ete pregazile branilce, jih pobijale s krivimi sabljami, vdirale v cerkve, polne prepla?enih ljudi, jih za zabavo tudi obglavljale, celo novorojen?ke, ru?ile in za?igale cerkve kot tudi mesta, ugrabljale in odva?ale su?nje. Po po?igu Budimpe?te (1526) so npr. ugrabili in prodali za su?nje okrog 100.000 ljudi. Leta 1529 so prvi? napadli Avstrijo in ob umiku poklali okrog 30.000 kmetov. Leta 1571 so sicer razjarjeni Bene?ani v zavezni?tvu z italijanskimi mesti in ?panijo pri Levantu premagali otomansko ladjevje, a napadi na Evropo so se nadaljevali (1621-1672), vse dokler ni tur?ka vojska stopila celo v Poljsko. In leta 1683 se je veliki vezir Kara Mustafa utaboril pred Dunajem z okrog 500.000 vojaki, 1.000 topovi, 40.000 konjeniki, s spremljajo?o stotiso?glavo ?redo ?ivine za vprego in prehrano vojske (kamele, sloni, bivoli, krave, volovi, ovce in koze) in nekaj stotiso? vre?ami razli?ne hrane. Veliki vezir ni pozabil tudi nase in bi si naj pripeljal s seboj tudi okrog 100 ?ena in prile?nic. Vendar so Avstriji prisko?ile na pomo? tudi druge evropske dr?ave in pognale Turke v beg. Poraz pred Dunajem je pomenil za?etek konca otomanskega imperija, ki je trajal okrog 600 let in dokon?no propadel s prvo svetovno vojno, ko je na njegovih razvalinah nastala dana?nja Tur?ija.

Temu je potem sledil zaton Otomanskega cesarstva z osvoboditvijo balkanskih dr?av, nato pa ?e njegov razpad, ki ga je Evropa izkoristila za kolonialno podreditev ve?jih predelov Bli?njega in Srednjega Vzhoda. Kolonialno upravljanje tega sveta ji sicer ni bilo v ?ast, vendar bi tega ne mogli primerjati s preteklim nasiljem osvajalskega polmeseca, saj bi naj po podatkih Fallacijeve npr. samo ob naskoku na Mad?arsko in Avstrijo Turki ugrabili in odpeljali v su?enjstvo prek tri milijone ljudi, najve? mladih ?ensk in otrok, ter so marsikje ?e danes v zavesti ljudi sinonim (sozna?nica) za naravno nesre?o. Del arabskega sveta se tudi sicer zaradi svoje nerazvitosti ne more ve?no izgovarjati na kolonializem, saj so nekatere arabske dr?ave dosegle zavidljiv razvoj in danes spominja npr. pogled na Dubaj prej na New York kot na kaj drugega. Tudi sicer so mnoge nekdanje kolonije z velikim zamahom nadoknadile svoje razvojne zaostanke in se nekatere, kot npr. Indija in Brazilija, povzpenjajo, ob boku ZDA, med glavne igralce na svetovnem odru.


Evro-arabsko sredozemsko partnerstvo kot sredstvo za postopno islamizacijo Evrope?


Dne 2. 10. 2017 je Reporter prinesel zaskrbljujo? komentar o Barcelonski deklaraciji, ki je bila sprejeta ob koncu novembra 1995. Njen uradni namen je bil vzpostavitev stabilnosti na podro?ju Sredozemlja prek prostotrgovinske cone in gospodarskega sodelovanja sosednih dr?av. Tako se je za?el proces evro-mediteranskega partnerstva (Euromed). Del deklaracije, ki se nana?a na prost pretok ljudi in na spodbujanje multikulturnosti, in ki se uresni?uje zelo enosmerno, to je iz islamskih dr?av v Evropo, pa bi naj njeni tvorci dolgo ?asa skrivali pred javnostjo. Ta del, ki so ga kasneje ?e dopolnjevali, bi naj namre? govoril tudi o skupni kampanji proti ksenofobiji, islamofobiji ipd.

?e pred sprejemom Barcelonske deklaracije pa je bila na pobudo Parlamentarnega zdru?enja evro-arabskega sodelovanja sprejeta vrsta dokumentov, kot npr. Strasbourska deklaracija (1975), Izjava iz Damaska (1978) idr., ki so spodbujali priseljevanje Arabcev v Evropo, ohranjanje njihove verske in kulturne identitete prek islamskih kulturnih in izobra?evalnih centrov v Evropi ipd. Vse v smeri cilja, da bi se priseljencem ne bilo treba integrirati v sekularizirano evropsko dru?bo. To je, da bi na evropskih tleh ?iveli naprej ne samo svojo vero, ampak tudi ?eriatsko pravo, vsaj njegov dru?inski del. Kar se, kot bomo videli v nadaljevanju iz izjav Sabatine James in raznih drugih podatkov, ?e dogaja. Samo v Nem?iji npr. pobijejo na mesec nekaj muslimanskih deklic zaradi dru?inske ?asti, kar nekaj tiso? pa jih i??e dru?beno pomo?, da bi se ognile prisilni poroki. In tako imamo ob uradnem evropskem pravnem sistemu ?e vzporedno ilegalno ?eriatsko pravo, ki o?itno zelo u?inkovito deluje najmanj na dru?inskem podro?ju, vklju?no z omenjenimi krutimi sankcijami.

Junija 1986 je sledil tajni sestanek obve??evalnih slu?b petih muslimanskih dr?av (Irak, Egipt, Savdova Arabija, Libija in Al?irija), ki bi naj sprejele sklep, da je treba priseljevanje v Evropo ?imbolj pospe?iti in jo islamizirati. In na koncu je parlamentarna skup??ina Sveta Evrope septembra 1991 sprejela priporo?ilo Prispevek islamske civilizacije v evropski kulturi, ki bi naj po mnenju komentatorja v Reporterju poni?evalo civilizacijo in vrednote, na katerih je Evropa zrasla. Na konferenci zunanjih ministrov v Bruslju oktobra 2001, to je komaj mesec dni po napadu na dvoj?ke v ZDA, pa bi naj udele?enci konference celo sprejeli izjavo, da zavra?ajo neutemeljeno povezavo med terorjem in muslimanskim svetom, ter da je barcelonski proces zgled spodbujanja dialoga med civilizacijami. Svetovalna skupina evropske komisije je nato oktobra 2003 izdala poro?ilo o ?tudiji, ki bi naj dokazovala, da bodo arabski muslimani skupaj z muslimani Bolgarije, Balkana in Tur?ije ter tur?kim prebivalstvom v Avstriji in Nem?iji lahko veliko prispevali za raznolikost evropskega islama. Komentator zaklju?uje, da je Evropa z vsem tem na ?iroko odprla vrata islamu in se mu podredila. K ?emer bi dodal, da se nam tudi zaradi tega ni treba ?uditi, da je pred leti pljusknil v Evropo silovit val migrantov iz muslimanskega sveta.

Hkrati avtor ugotavlja po podatkih ameri?kega centra za raziskave globalnega kr??anstva, da je bilo v ?asu Strasbourske deklaracije (1975) v Evropi 2% muslimanov, danes pa jih je ?e okrog 50 milijonov ali okrog 6%. Pri dosedanjem trendu priseljevanja pa naj bi jih bilo v naslednjem poldrugem desetletju prek 10% in ?ez nadaljnih petnajst let, to je okrog leta 2050, kar ?e ena tretjina. Kako bo takrat izgledala Evropa, si je danes te?ko zamisliti. A bo to ?e vedno sekularizirana dru?ba, kjer je Cerkev lo?ena od dr?ave, ali pa bosta to dve vzporedni civilizaciji, vsaka s svojim vrednostnim in pravnim sistemom. Po tem, kako se sedaj stvari razvijajo, lahko pri?akujemo najmanj to, da bodo velika mestna sredi??a ne samo ve?kulturna, ve?etni?na in versko zelo pisana, ampak, da se bodo iz ?e nastalih priseljenskih getov okrog njih formirale ozemeljske enklave, prete?no muslimanske, s ?eriatskim pravnim redom in institucijami, ki bodo nad njim bdele, ga izvajale in sankcionirale.


Primeri novej?ih d?ihadisti?nih popadkov v vrstah islamske duhov??ine


V eni svojih kolumn v Reporterju 1) je dr. Drago Ocvirk zapisal, da tudi danes d?ihadisti sami vedno znova povedo, da se vojskujejo za vladavino Alaha in jim ?e na misel ne pride, da bi se sklicevali na kak?ne socialne okoli??ine, ki naj bi vplivale na njihovo delovanje. To bi jim bilo izpod ?asti in huda ?alitev, ker je zanje edino kaj vreden in ?asten boj za Alaha, tudi za ceno ?ivljenja (tujega, ?e le mogo?e). Kot primer je omenil sre?anje ?lanov evropskih Cerkva, ki so vklju?ene v delo z muslimani, v Madridu leta 2010, ki se ga je tudi sam udele?il. V d?amiji jih je sprejel madridski veliki mufti in po predavanju odgovarjal na vpra?anja udele?encev. Ocvirk je dejal, da so debelo pogledali, ko se je mufti ogor?eno odzval na vpra?anje, kako se muslimani v ?paniji po?utijo zdaj, ko se po izgonu v 17. stoletju spet vra?ajo v to de?elo. Nas neuke je namre? podu?il, da so se muslimani takrat samo takti?no umaknili, tako kot se je poslanec Mohamed iz Meke. In kot se je on tja zmagoslavno vrnil, tako se sedaj vra?ajo oni, ker Alah ho?e, da vzamejo, kar je (bilo) njegovo?

Zamejski tednik Novi glas (6. 4. 2017) pa je opozoril tudi na dogodek, ki se je zgodil pred dvema desetletjema na podobnem sre?anju kr??ansko-muslimanskega dialoga. V dolo?enem trenutku se je namre? muslimanski govornik obrnil na navzo?e kristjane in dejal: Zahvaljujo? se va?im demokrati?nim zakonom, vas bomo osvojili, zahvaljujo? se na?im religioznim zakonom pa vam bomo zagospodarili.

Ob razmi?ljanju ob teh d?ihadisti?nih popadkih, tudi v vrstah islamske duhov??ine, je v Reporterju (10. 7. 2017) Ocvirk zapisal, da je d?ihadizem mo?na ma?inerija, v katero stopajo borci in borke (!) pri polni zavesti in svobodno? Pri tem je citiral pisatelja Salmana Rushdija, preganjanega avtorja Satanskih stihov, ki je dejal, kako se naj borimo proti raku, ?e ne priznamo, da je v na?em telesu. Prenehati je treba z bedasto zaslepljenostjo glede d?ihadizma, po kateri naj bi ne imel ni? z islamom. Absolutno se ne strinjam z ljudmi z levice, ki delajo vse, da bi lo?ili fundamentalizem od islama. Zadnjih petdeset let se islam radikalizira. Zaskrbljujo?e je, da skrajna desnica natan?neje ugotavlja velikost gro?nje kakor levica. Stalna trditev levice je, da je zahodni svet pokvarjen in vse gleda skozi to prizmo?Od migrantskega vala dalje prav politi?na korektnost Evrope pripisuje islamu ?rtev zahodnega barbarstva. Ob neki prilo?nosti je Ocvirk spomnil tudi na besede francoskega pisatelja in filozofa Pascala Brucknerja, ko je dejal, da nas d?ihadisti ne bijejo zaradi na?ih dejanj, ampak zato, ker smo. Sleherni poskus, da bi jim ugajali, je zaman. Oni enostavno ne prenesejo, da obstajamo.


Zametki na?rtov novodobne islamizacije Evrope


Reporter je prinesel informacijo 2), da so po islamskem napadu na ZDA 11. septembra 2001 ?vicarski kriminalisti na?li med aretacijo Youseffa Nada, direktorja banke A-Takwa, v njegovi ?vicarski vili severno od Lugana, dokument z naslovom Projekt vzpostavitve islamske vladavine na zemlji, ki je povsem skladen s poznanim tajnim manifestom Muslimanske bratov??ine, in ki predstavlja na?rt islamizacije zahodne civilizacije. Pisec teksta v Reporterju Marko Osolnik, diplomat-analitik v MZZ in publicist, je o tej najdbi povedal slede?e. Ustanovitelj Muslimanske bratov??ine Egip?an Hasan al Bana bi naj takole predstavil poslanstvo svoje religije in hkrati cilje svoje organizacije: V naravi islama je, da dominira in no?e biti dominiran. Svoje zakone ?eli vsiliti vsem narodom in raz?iriti svojo oblast na ves svet. Kar naj bi prakti?no pomenilo ponovna uveljavitev ?eriatskega prava na vseh podro?jih v muslimanskih dru?bah, zdru?itev vseh muslimanskih dr?av v enoten kalifat in kon?no spreobrnitev celotnega ?love?tva v islam, bodisi na miroljuben na?in bodisi s silo. Osolnik opozarja tudi na znano maksimo (vodilo) Muslimanske bratov??ine, ki se glasi: Alah je na? cilj. Prerok je na? voditelj. Koran je na? zakon. D?ihad je na? na?in. Umreti na Alahovi poti je na? najvi?ji up. Dokument vsebuje tudi seznam aktivnosti, ki bi naj pribli?no v 50 do 70 letih privedle do popolne islamizacije Zahoda kot npr:

K navedenemu v gornjem odstavku bi lahko dodali, da po malem ta film za?enjamo gledati tudi ?e v Sloveniji. Osolnik opozarja tudi na okoli??ino, da so v dokumentu natan?no identificirane tudi tiste dru?bene skupine na Zahodu, ki bi naj bile posebej dojemljive za spreobrnitev v islam, in sicer:

Da ne gre podcenjevati d?ihada, ka?ejo tudi podatki medijev 3), da je npr. kar 80% muslimanskih mo?kih v Veliki Britaniji radikaliziranih. Pa da v Franciji varnostni organi nadzirajo okrog 10.000 mladih radikaliziranih muslimanov, francoskih dr?avljanov in to rojenih v Franciji. Pri tem je novinar zapisal, da ka?e, da so muslimanska dru?ina, vera z mo?ejami ter mikrookolje z geti mo?nej?i socializatorji kot ?ola, dru?ina in francoski mediji. Ocvirk je opozoril 4) tudi na dejstvo, da bo nafta prej ali slej prenehala biti eden glavnih virov energije. In tedaj bodo silili tja, kjer je voda in bolj ugodna klima za ?ivljenje ter se ?ele takrat pripravlja resni?ni eksodus iz teh dr?av.

Na nevarnost islama za Evropo bi naj po izjavi msgr. Maura Longhija, duhovnika Opus Dei (Demokracija, 30. 12. 2017), ?e leta 1992 opozarjal tudi takratni pape? Sveti Janez Pavel II, ki bi naj ob dolo?eni prilo?nosti takole predstavil neko svoje videnje te nevarnosti: Vidim Cerkev, ki jo pesti smrtna rana. Dosti globlja in bolj bole?a kot rane, ki jih je utrpela v tem stoletju. Imenuje se islamizem. Islamisti bodo napadli Evropo. Videl sem horde, ki so prihajale z vzhoda in zahoda?Vi, Cerkev 3. tiso?letja, morate nadzorovati ta napad. Ampak ne z oro?jem, oro?je tu ne zadostuje, temve? s svojo vero!

Obstajajo sicer tudi zmernej?i pogledi na temo domnevne islamizacije Evrope. ?e omenjeni pisatelj Nabeel Qureshi, ki sicer priznava nevarnost d?ihada in ga tudi obsoja, je v navedenem intervjuju za Dru?ino opozoril, da ne smemo radikalizma pripisovati celotnemu muslimanskemu ?ivlju, ter je na vpra?anje, ali posku?ajo muslimani zavladati Zahodu s ?eriatom? odgovoril, da to vpra?anje predpostavlja zaroto med povpre?nimi muslimanskimi priseljenci, kakor da bi bili vsi ?lani odprave, ki naj bi zavzela Zahod. Dejal je ?e, da to ni res in ni smiselno. Kajti iz osebne izku?nje ve, da posku?ajo muslimanski priseljenci ?iveti, kakor najbolje vedo in znajo, enako kakor sleherni od nas?Je pa mnogo muslimanov, ki naj bi romanti?no dojemali ?eriat in islamsko gospodstvo?,?e iz zlate dobe islama, ko je zagospodaril v tretjini tedaj poznanega sveta. Opozoril je ?e, da povpre?ni musliman niti ne ve, kak?en je ?eriat v resnici. Kot so nam npr. to dali vedeti egiptovski muslimani z naglo odstranitvijo svojega izvoljenega predsednika iz Muslimanske bratov??ine, ko je namre? po prihodu na oblast prek zmage na volitvah za?el uvajati ?eriatsko pravo.


Vdor ?eriatskega prav na tla Evrope in Zahoda


Bill Warner, ugleden strokovnjak za politi?ni islam iz ZDA opozarja v svoji knjigi ?eriatsko pravo za nemuslimane, da se zahodni svet ?e podreja ?eriatskemu pravu. Opozoril je 5) npr., da, ko so na Danskem iz?li stripi o Mohamedu, jih ni objavil nobeden od velikih ?asopisov v ZDA, saj so muslimani govorili, da gre pri stripih za bogokletstvo in da ?alijo islam. In rezultat je bil, da smo s tem spo?tovali ?eriatsko pravo in stripov nismo objavili. Hkrati je povedal, da morajo u?benike v ZDA ?e sedaj odobravati tudi islamski odbori, ki pri tem preverjajo tudi to, ?e so v skladu s ?eriatskim pravom. Na univerzah pa naj bi bila kritika vsega, kar je povezano z islamom, prepovedana. Tudi ?ole imajo ?e prve spolno lo?ene plavalne bazene. Ameri?ki ban?ni sistem se zaradi financiranja iz bogatih dr?av postopoma islamizira. Delodajalci za?enjajo delovni ?as prilagajati muslimanskim molitvam itn.

V Evropi, pravi Warner, ni dosti druga?e. V Veliki Britaniji, vzporedno s posvetno pravno dr?avo, delujejo ?e tudi ?eriatska sodi??a. V Nem?iji imajo muslimani ?e svoje ?eriatske patrulje. Kritikom islama grozijo z umori. Nara??a ?tevilo posilstev, pri ?emer je posiljevanje nemuslimank skladno s ?eriatskim pravom. Prisotna je politika popu??anja islamskim pridigarjem, ki netijo nasilje do ?ensk. Islamsko dru?tvo Hak-resnica v Sloveniji sanjari in razpreda na spletu 6), da obstajajo tri mo?ni na?ini za vzpostavitev ?eriatskega prava na son?ni strani Alp in sicer: da neka ?eriatska dr?ava napade in osvoji Slovenijo, da posamezna obmo?ja v dr?avi povzro?ijo zlom parlamentarne demokracije, ali da se sama Slovenija spreobrne v islam.

Tudi Sabatina James, Pakistanka, pisateljica in spreobrnjenka iz islama v kr??anstvo, je v intervjuju za Dru?ino 7) iznesla podatke, da je npr. v imenu dru?inske ?asti v Nem?iji vsak mesec nekaj ?ensk umorjenih. Trenutno namre? ?ivi v Nem?iji ter deluje v organizacijah za za??ito pravic ?ensk in ima vpogled v polo?aj tamkaj?njih muslimank. Ve tudi povedati, da ve? kot tri tiso? deklic na leto poi??e pomo? v svetovalnicah, ker jih ?aka prisilna poroka. Toda to so le tiste, ki poi??ejo pomo?. ?e ?enske zberejo pogum, da pobegnejo, po?ljejo za njimi razsodnike. ?e jih odkrijejo, lahko izbirajo samo med pokoritvijo in smrtjo. To vzporedno pravo obstaja sredi Nem?ije. Torej podatki, ki ve? kot dokazujejo, da je ?eriatsko pravo ?e pristalo na evropskih tleh, a si pred tem zatiskamo o?i.


Muslimansko dekle v Evropi in ?eriatsko pravo


Kako zgleda ?eriatsko pravo za mlado muslimansko dekle v Evropi, nam je iz svojih izku?enj nazorno prikazala v svoji knjigi Obsojena brez zlo?ina ravno Sabatina James. V zvezi s svojim otro?tvom v Pakistanu je npr. dejala, da so se v koranski ?oli od zore do mraka dekleta osredoto?ala na Mohamedove spise in ni? drugega. Bile so oble?ene v popolnoma belo Mohamedovo obla?ilo, da so mu bile podobne tudi po zunanjem videzu. V ?oli je bilo pogovarjanje ?ez dan prepovedano. ?e si se spozabil, te je nadzornica udarila s ?ibo brez opozorila. Tam so jim tudi zabi?ali v glavo, da kdor dvomi v Alaha, prina?a svojemu domu prekletstvo. In ko bo umrl, se njegov grob spremeni v pekel in v drobne ka?e, ki razjedajo telo. Mladi pari ne smejo pred zakonom imeti nikakr?nih telesnih stikov ter je prepovedano tudi poljubljanje. Ko je ob nekem posilstvu v rojstnem kraju v Pakistanu vpra?ala star?e, ?e je policija ?e prijela storilca, je dobila odgovor: Ne, le zakaj bi ga? Mo?ki je in dekle ga je izzivalo. Sama je bila kriva. Tudi njen o?e ji je namre? zabi?al, da ne sme pokazati v javnosti niti centimetra svoje ko?e. Po preselitvi dru?ine v Avstrijo je bila pod budnim o?esom svojih star?ev in bratov, ki so vohunili, s kom se dru?i, kdaj prihaja iz ?ole in podobno. ?e so jo zasa?ili v dru?bi kakega so?olca, je bila tepena. Kot je bila tudi tepena, ?e so jo pakistanski znanci po pouku videli v dru?bi avstrijskih so?olk. Za njeno mater so bila namre? avstrijska dekleta smrklje, brez ?uta za spodobnost in ?ast ter so se razkazovale in obla?ile kot kake prostitutke. Bile so ne?iste in bodo kon?ale v peklu. Ko so ji star?i pri sedemnajstih letih povedali, da so jo obljubili za ?eno nekomu v Pakistanu, je bila zgro?ena in se je temu uprla. Kajti po ?eriatskem pravu Pakistanka ne sme zavrniti mo?kega, ki so ji ga star?i izbrali za mo?a. Mati je bila z njo obupana in se je, skladno z obi?aji, zaradi svojega neuspeha pri vzgoji h?erke tepla s ?ibo po hrbtu.

Pod vplivi okolja je Sabatina iz radovednosti segla tudi po Svetem pismu. Zgled Jezusa jo je obrnil na glavo, ko je branil pre?u?tnico, pridigal o ljubezni do bli?njega, tudi do nevernika, pa ko je bil pripravljen ?rtvovati svoje ?ivljenje za druge, tudi za svoje sovra?nike. Sklenila je, da se odpove islamu in sprejme kr??ansko vero. Ko je to svojo odlo?itev sporo?ila dru?ini, so jo najprej zasuli z o?itki, da je svoji dru?ini ukradla ?ast in osramotila vso muslimansko skupnost. Na kar so jo z vso resnostjo posvarili, da se odpadnikom obi?ajno da par dni za premislek in za vrnitev v Alahovo naro?je. Izjemoma so njej dali par tednov in ji zagrozili, da jo bodo ubili, ?e se v tem ?asu ne bo premislila. Kajti, kdor Alahu obrne hrbet, zaslu?i smrt!. Ko je ugotovila, da so jo bratje in o?e za?eli iskati in jo zasledovali, se je do temeljev prestra?ena napotila na policijo, jo seznanila s to gro?njo, zaprosila za za??ito in se vklju?ila v program za za??ito ?rtev. Kajti, kot je dejala v intervjuju za Dru?ino, gro?enj z umorom ne smemo podcenjevati?Za ljudi, kakr?na sem jaz, ki so obrnili hrbet islamu, po islamskem pravu velja smrtna kazen. ?e danes mi nenehno grozijo ? javno na ulici in v pismih?In gro?njam sledi kazen. Kot aktivistka evropskih gibanj, ki se borijo za pravice ?ensk, ugotavlja, da z begunci prihaja v Nem?ijo vse ve? islamistov. V dr?avo sprejemamo rasisti?no in seksisti?no ideologijo, ki je pravo nasprotje demokrati?ne dru?be in se potem ?udimo, ko se dogajajo take stvari, kot so bili spolni napadi v Kolnu ipd. Nekateri ljudje, ki so be?ali pred islamsko dr?avo, sre?ujejo tukaj tamkaj?nje nasilne?e, ?eprav so mislili, da so pobegnili pred njimi.


?eriatsko pravo in totalitarizmi


Kakorkoli obra?amo stvari, imamo pri islamu, ob religiji, opravka tudi s totalitarizmom in to ?etrtim, na verski osnovi, po komunizmu, fa?izmu in nacizmu. S pripombo, da se islam pri teptanju ?lovekovih pravic in svobo??in sklicuje na Koran in Mohameda, fa?izem na svoje mite in Mussolinija, nacizem na Mein Kampf in Hitlerja, komunizem pa na Kapital in Marxa. In ravno ?eriatsko pravo je v pogledu spo?tovanja ?lovekovih pravic in svobo??in v marsi?em podobno pravu ostalih treh totalitarizmov. Pri tem opozarjajo mediji 8), da Splo?no deklaracijo o ?lovekovih pravicah (OZN, 1948) v islamskem svetu skoraj nih?e ne pozna ali no?e o njej vedeti. Oni so pred ?etrt stoletja sprejeli svojo Splo?no deklaracijo o ?lovekovih pravicah v islamu ali Kairsko deklaracijo, ki je podrejena ?eriatu, kar pomeni, da merilo ni ?lovekovo dostojanstvo, ampak verski predpisi islama. V njej pi?e, da so temeljne univerzalne svobo??ine v islamu izro?ilo islamske vere oz. Korana in preroka Mohameda. Temu ustrezno ima ve?ina arabskih dr?av v svoji zakonodaji vgrajene segmente ?eriatskega prava, predvsem pri dru?inski zakonodaji, ene v celoti, druge pa v kombinaciji z zahodnim pravom, v odvisnosti od stopnje njihove sekularizacije.

Kot ?e re?eno so si v pogledu ?lovekovih pravic in svobo??in totalitarizmi podobni, ne glede na to, ali so zgrajeni na verski, rasisti?ni, socialni ali drugi ideologiji. O tem npr. govorijo tudi mnoge dolo?be programa ZKJ, v katerih je med ostalim pisalo 9), da je razredno-politi?no bistvo ljudske oblasti diktatura proletariata?, da sistem bur?uazne demokracije ni sprejemljiv?, da je pogoje za svobodo vseh mogo?e ustvariti samo z odpravo svobode za zatiralce?,in da so svobo??ine in pravice ?loveka omejene z interesi socialisti?ne dru?be. Da ne omenjam posebej revolucionarnega prava z nekaznovanim izvensodnim mno?i?nim pobijanjem nasprotnikov komunizma, s prisilnimi razlastitvami premo?enja, s preganjanjem in zapiranjem razli?no misle?ih ljudi, s kaznovanjem miselnih deliktov itn. Zato se nad ?eriatom ne smemo pretirano zgra?ati, saj smo ?e nedavno tega tudi mi imeli na?o razli?ico ?eriata.


Viri:

  1. Reporter, 4. 9. 2017
  2. Reporter, 9. 2. 2016
  3. Reporter, 20. 6. 2016
  4. Reporter, 6. 2. 2017
  5. Reporter, 29. 5. 2017
  6. Reporter, 17. 8. 2015
  7. Dru?ina, Slovenski ?as ?t. 17, IV/2016
  8. Reporter, 24. 8. 2015



STAROSELSKE MUSLIMANSKE POSELITVE V EVROPI



Nemirni Kavkaz


Iz Wikipedije lahko razberemo, da ?ivi na podro?ju Rusije ali Ruske federacije, od skupno okrog 144,300.000 prebivalcev, okrog 20 mio muslimanov, prete?no staroselcev, predvsem na podro?ju Kavkaza, in je tako Rusija evropska dr?ava z najve? muslimani. ?e ve?, po nekaterih ocenah bi se naj ta dele? v prihodnjih desetletjih celo podvojil. Navedenih 20 mio muslimanov ?ivi tako na evropski kot tudi na azijski strani Kavkaza. Ruska federacija je namre? ?ezcelinska ve?nacionalna dr?ava z okrog 120 narodi oziroma narodnostmi. Kavka?ko pogorje pa se smatra za mejo med Evropo in Azijo ter se ozemlje okrog Kavkaza ?teje kot del enega ali drugega kontinenta. Prostor okrog Kavkaza je bil dolgo ?asa pod vladavino islama. Rusko cesarstvo je zavzelo Kavkaz sredi 19. stoletja, po vojni z Otomanskim imperijem, na kar je leta 1918 pre?el pod SSSR. Muslimani predstavljajo veliko ve?ino slede?ih kavka?kih republikah: v ?e?eniji (96%), v Dagestanu (94%) in v Ingu?etiji (98%), v ostalih pa od 70-50%. Mnogo muslimanov je razseljenih tudi znotraj Rusije, kot npr. v Moskvi, kjer bi jih naj ?ivelo okrog 2 mio, to je ve? kot v kateremkoli evropskem mestu. Muslimanski narodi s Kavkaza so bili v preteklosti, pod carsko Rusijo in tudi v ?asu SSSR, dr?avljani drugega reda in, kot bomo videli v nadaljevanju, pogosto tudi izpostavljeni brutalni represiji. ?ele z razpadom komunizma se jim je pokazal ?arek svetlobe na koncu mra?nega tunela, vendar se konflikti na tem podro?ju s tem ?e niso kon?ali. Prvi?, je Kavkaz podro?je, kjer je tr?il skupaj muslimanski in kr??anski svet z vsemi potresnimi sunki, ki to tr?enje spremljajo. Drugi?, gre tudi na Kavkazu za prostor, bogat z nafto, kjer se prepletajo najrazli?nej?i interesi, tudi ?ir?i geostrate?ki. Lahko bi ga primerjali z Bli?njim vzhodom, tudi bogatim z nafto, ki je po koncu zadnje morije na Balkanu postal nov eksplozivni sod smodnika in s tem varnostna gro?nja za ?ir?o evropsko regijo. Tudi na Bli?njem vzhodu se prepletajo najrazli?nej?i interesi in totalitarne verske ideologije ter odvijajo regionalni konflikti in prave lokalne vojne. In, kon?no, gre na Kavkazu za vplivno podro?je Rusije, ki, kot se je zgodilo na primeru ?e?enije, ne prepu??a nobene stvari naklju?ju, ampak brani svoje interese z vso ostrino, to je tudi z ognjem in me?em. ?al, v veliki meri na ra?un tamkaj?njega muslimanskega prebivalstva, kar ?e dodatno pod?iga militantni islam.

Odnosi ruskih oblasti z muslimanskim ?ivljem v Rusiji so zelo kompleksni in zapleteni. Iz Wikipedije razberemo, da jih nekateri uradni predstavniki, tako ruskih oblasti kot tudi muslimanskih skupnosti, slikajo v zelo lepi lu?i. Glavni mufti v Rusiji Talgat Tad?udin je npr. ob svoji zahtevi, da bi se naj v ruskem grbu, ob kri?u, zna?el tudi polmesec, dejal: Mi muslimani smo Rusi. Nismo iz Savdove Arabije, niti iz Iraka in tudi ne iz Afrike. Na?i predniki so ?iveli tukaj v Rusiji tiso?e let. Mi smo za to zemljo dali mnoge junake. ?eprav pripadamo razli?nim veram, smo si blizu v marsi?em in domovina nam je ena. Sputnjik Hajrodinov, direktor in?tituta za mednarodne odnose, zgodovino in orientalistiko iz Kazakstanske zvezne univerze, je tudi zagotavljal, da vse ankete ka?ejo, da v Rusiji ni delitve med verami, niti napetosti. Pravoslavni, muslimani in predstavniki drugih verstev so na?li na?in sodelovanja in so?itja?Obstajajo stabilnost in dobri odnosi?Ve?ina ruskih analitikov sogla?a z oceno, da islamofobija stresa mnoge zahodne dr?ave, vendar ta histerija ni zajela Rusije. Vendar nekoliko globlji vpogled v odnose med ruskimi oblastmi in muslimani ter nekateri neizprosni dokazi ne potrjujejo tega optimizma. Naj se v nadaljevanju dotaknemo le nekaterih nemirnih kavka?kih podro?jih.

Na prvem mestu je brez dvoma tragedija ?e?enije, ruske republike na Kavkazu. Poseljena je prete?no s prvobitnimi prebivalci Podkavkazja, razdrobljenimi v ve? plemen in nare?ij, ki so imeli svojo izvirno religijo, temelje?o na naravnih ciklusih in astronomiji, z mnogo bogovi in kompleksnim obredjem, a so bili dokon?no islamizirani v 18. in 19. ?e?enija ?teje okrog 1,269.000 prebivalcev, ve?inoma muslimanske vere. Med vsemi muslimanskimi republikami Ruske federacije je pretrpela najve?je gorje. ?e?eni so se namre? borili za neodvisnost ?e pod carsko Rusijo in to ve?krat v obdobju 1830-1864. Sledile so mno?i?ne deportacije ?e?enov v Sibirijo in njihovo be?anje v Otomansko cesarstvo. Boj za neodvisnost se je nadaljeval tudi pod SSSR in v obdobju 1944-1948 je bilo po podatkih Wikipedije spet deportiranih v Sibirijo kakih 650.000 ?e?enov in Ingu?ev, od katerih jih je okrog 200.000 pomrlo. Ob razpadu SSSR (1991) je ?e?enija razglasila neodvisnost, a je bila ruska vojska premo?na, ter je bilo v spopadih z njo nekaj deset tiso? mrtvih in ve? sto tiso? razseljenih ?e?enov. Na kar je ?e?enija dobila nekoliko ve?jo avtonomijo, a se je upor ponovil leta 1999 in ga je ruska vojska ponovno surovo zatrla ter pustila za seboj spet okrog 10.000 mrtvih. Torej pravi genocid nad ?e?eni, ki je v presledkih trajal eno polno stoletje. Po ocenah nekaterih analitikov so bile zadnje osvobodilne vojne v ?e?eniji med najbolj krvavimi po drugi svetovni vojni ter so pustile za seboj strahotno pusto?enje. Glavno mesto Grozni je bilo dobesedno zravnano z zemljo. Danes je ?e?enija obnovljena, tudi mesto Grozni, a iz televizijske oddaje o Groznem 1) lahko preberemo, da se v mestu sicer dvigajo v nebo vrtoglavo visoke stolpnice, igri??a so polna otrok?, ljudje za zaprtimi vrati pa govorijo o sprevr?eni in zatiralski dr?avi, ki jo s strahovlado vodi od Kremlja nastavljen Ramzan Kadyrov. O?itajo mu manipulacije z volilnimi rezultati, prila??anje ruskih prora?unskih sredstev, obstoj skrivnih zaporov za politi?ne nasprotnike in tabori?? za homoseksualce, z mu?enjem, tudi do smrti, vpletenost v politi?ne umore novinarjev, humanitarnih delavcev in aktivistov, kot npr. tudi Borisa Nemcova ipd. Na seznamu organizacij za ?lovekove pravice je okoli 5.000 ?e?enov, ki so ?e vedno pogre?ani. In ena od aktivistk navedenih organizacij, ki ni ?elela biti imenovana, je dejala, da so v gorah ?e vedno posamezne skupine uporni?kih bojevnikov, ki se jim pridru?ujejo mladi iz okoli?kih vasi in jih zalagajo s hrano. ?e?enija sicer ne grozi ve? z odcepitvijo, je pa postala goji??e za obliko militantnega islama. Tako so vojno zamenjali teroristi?ni napadi, ki so bili v posameznih obdobjih skoraj vsakodnevni pojav, o ?emer pa se ni veliko pisalo. Naj na?tejem le nekatere najbolj znane kot npr.: napad na moskovsko gledali??e (2002) s 129 mrtvimi; napad na ?olske otroke v Beslanu (2004) s 330 ?rtvami, od tega polovica otrok; napad na moskovsko letali??e Domodedovo (2011); odgovornost za dve veliki letalski nesre?i; tudi napad na maraton v Bostonu je bil pripisan ?e?enom itn. Zanimivo je ?e dejstvo, da so ?e?enski muslimani tradicionalno sledili liberalni struji islama (sufizmu), ?tevilni voditelji gibanja za neodvisnost pa so bili sekularni. Vendar pa se ob vseh tragedijah, ki jih je ?e?enija do?ivela, razmere o?itno spreminjajo in ka?e, da je iz boja za neodvisnost ?e?enija pre?la v islamski upor, povezan z ideologijo globalnega d?ihada. Ob boju proti Rusom pa se danes uporniki borijo tudi proti marionetam, ki so sicer tudi muslimani, a jih je nastavil Kremelj. Vse ve? ?e?enov tudi odhaja v tuja tabori??a za urjenje d?ihadistov in regija postaja vse bolj islamizirana. Ob vseh navedenih dejstvih bo te?ko braniti trditve uradnih predstavnikov, tudi tistih iz vrst muslimanske skupnosti, da namre? vladajo v Rusiji dobri medsebojni odnosi in so?itje, da je tam doma stabilnost, da ni delitve med verami niti napetosti, pa da islamofobija stresa mnoge zahodne dr?ave, ne pa tudi Rusije itn., kot nam to ?eli prikazati uradna propaganda. ?e vzamemo samo primer ?e?enije, vidimo, da je to ljudstvo do?ivelo silovito gorje v celotnem zadnjem stoletju in celo ?e pred dobrim desetletjem, ki ga ni moglo ?e pozabiti, in da zato za radikalizacijo islama v tem prostoru ni mogo?e kriviti samo muslimanov, ampak v veliki meri tudi ruske oblasti in njihovo surovo nasilje.

Tudi muslimanski Dagestan, samostojna republika znotraj ruske federacije, z okrog 1,950.000 prebivalci, ve?inoma muslimani, je prostor nemira in konfliktov ter generira islamski terorizem, ?eprav ni primerljiv s ?e?enijo. Leta 1999, ob razpadu SSSR, je namre? sprejel Deklaracijo o neodvisnosti, a je ruska vojska to surovo zatrla. Za razliko od ?e?enije pa islamski borci v Dagestanu niso bili dele?ni mno?i?ne podpore prebivalstva. Tako kot ?e?enija le?i tudi Dagestan na takoimenovani naftni trasi od Kaspijskega morja do Tur?ije in o?itno ni milosti, ?e kdo posku?a drezati v ruske interese na tem podro?ju. Nasilje pa rodi nasilje in tudi to republiko je zajel islamski terorizem ter sta bila npr. leta 2012 njegova ?rtev kar dva duhovna vodja muslimanov.

Azerbajd?an, samostojna dr?ava v Zakavkazju, z okrog 8,400.000 prebivalci, ve?inoma muslimani (93,4%), ki izvorno pripadajo tur?ki skupini narodov, se je ognil tragi?ni usodi ?e?enije in Dagestana. Bil je tudi socialisti?na republika v SSSR, a je ob razpadu SSSR 1991. leta postal samostojna dr?ava, ki ji vladajo muslimani. Ker le?i na podro?ju, kjer te?e nafta v potokih, se ni mogel ogniti potresnim sunkom. Del njegovega ozemlja, Gorski Karabah, se je npr. ob podpori Armenije oklical za dr?avo in vnesel dodatni nemir v ta prostor.

Na tleh Kavkaza sta tudi dve kr??anski dr?avi, Armenija in Gruzija, ki ju sicer ne razjeda radikalni islam, a sta zaradi njune burne zgodovine in prepletajo?ih se interesov velikih sil na tem prostoru potisnjeni v konfliktne odnose s svojo okolico.

Armenija z okrog 3,000.000 prebivalci, ve?inoma Armenci (96%), je gorata kavka?ka dr?ava, a samostojna in kr??anska, saj pripadajo Armenci Armenski apostolski cerkvi, ki velja za samostojno vejo kr??anstva. ?eprav ve?insko kr??anska pa ima tudi ona svoje pretekle in sedanje travme in skrbi, ki delujejo destabilizacijsko na kavka?ki prostor. Leta 1828 je bila vklju?ena v rusko cesarstvo, leta 1920 pa je po kraj?em obdobju neodvisnosti padla pod SSSR s statusom socialisti?ne republike, a se je leta 1991 uspela osamosvojiti od Sovjetske zveze. Je v sporu z Azerbajd?anom zaradi Gorskega Karabaha in tudi zaradi tega spora se je v obdobju 1991-2001 izselilo v Azerbajd?an okrog 200.000 armenskih Azerbajd?ancev, priselilo iz njega v Armenijo pa okrog 260.000 Armencev. Poleg tega je ?e vedno odprta rana, ki se ji re?e armenski genocid. Leta 1454 sta si namre? takratna Perzija (Iran) in Otomansko cesarstvo podredila in razdelila Armenijo. Rusija pa je spodbujala Armence v njihovih zahtevah po avtonomiji, saj je imela velik interes, da bi oslabila Otomansko cesarstvo. Zato so tur?ke imperialne oblasti v Armencih na svojem ozemlju videle peto kolono Rusije. In v bojazni, da ne bi Armenci, ?e posebej pred, med in po prvi svetovni, pomagali Rusiji, so v obdobju 1885-1923, v ve? zaporednih presledkih izvajale prave pokole, znane kot armenski genocid, v katerih bi naj izgubilo ?ivljenje prek milijon Armencev. Rana je ?e vedno odprta, saj kljub dejstvu, da o tem genocidu govori ?e ves svet, ga Tur?ija ne priznava in uradno ni zmogla doslej niti trohice ob?alovanja.

Tudi Gruzija, danes parlamentarna demokracija in ?lanica Sveta Evrope, ima svojo burno preteklost in tudi velike dana?nje preglavice, ki vna?ajo nemir v kavka?ki prostor. Ve?ina od 3,700.000 prebivalcev so Gruzijci pravoslavne vere. Muslimanov je kakih 10%, katoli?anov pa kakih 100.000. Gruzin??ina ni sorodna nobenemu od jezikov sosednih dr?av ter njihova abeceda izvira iz ?asa pred Kristusom. Po dolgem boju za neodvisnost, predvsem od Rusije, se je kon?no osamosvojila leta 1991. Po ?ametni revoluciji leta 2003 je Gruzija dobila prozahodno reformisti?no vlado, katere cilj je bil vklju?itev v Nato in ostale evropske povezave. Kar pa mo?no vznemirja Rusijo, ki se s pribli?evanjem evroatlanstkih povezav njenemu ozemlju po?uti oblegano. K Gruziji spadata tudi Ju?na Osetija in Abhazija, ki pa sta se ob ruski pomo?i odcepili in oklicali za samostojni dr?avi, a ju dr?ave Nata, EU in mnoge druge ne priznavajo. Podobne te?nje so tudi v gruzijski avtonomni pokrajini Ad?arija, ki pa zaenkrat ?e priznava oblast Tbilisija. Tako se okrog naftne trase, ob muslimanskem radikalizmu, bijejo tudi najrazli?nej?i drugi interesi, ki destabilizirajo to podro?je, in izva?ajo svoj nemir tudi v ?ir?i evropski in azijski prostor. Islamski radikalizem pa vna?a nemir tudi na ostale kontinente, kot npr. v ZDA (bostonski maraton) in drugam.

Kon?no vznemirja ta prostor tudi ve?no nere?eno kurdsko vpra?anje. Iz Wikipedije izvemo, da so Kurdi, armenski muslimanski sosedi, iz skupine iranskih ljudstev, narod z okrog 25 milijoni prebivalcev, z lastno zgodovino, kulturo in jezikom, ki pa jim nih?e ne priznava avtonomije, kaj ?ele pravico do samoodlo?be. Za svoje pravice se borijo ?e dolgo stoletje. Do prve svetovne vojne so ?iveli pod Otomanskim cesarstvom. Med krvavo zadu?enimi kurdskimi vstajami v 20. in 30. letih prej?njega stoletja je tur?ka oblast s Kurdi poseljeno ozemlje med leti 1925 in 1965 razglasila za zaprto voja?ko obmo?je, na katerem je bil kurdski jezik prepovedan. Po razpadu tur?kega cesarstva pa ?ivijo lo?eni z razli?nimi dr?avnimi mejami na ozemlju Iraka, Irana, Tur?ije in Sirije. V zadnjih spopadih na Bli?njem Vzhodu so se, ?eprav muslimani, pridru?ili protid?ihadisti?ni koaliciji pod vodstvom ZDA ter so si predvsem na ozemlju Iraka Sirije priborili dolo?eno stopnjo avtonomije. Poslednji poskus ira?kih Kurdov, da bi na ira?kem delu Kurdistana ustvarili samostojno dr?avo, pa je spet propadel, saj jih mednarodna skupnost ni podprla. Tako ostaja kurdski problem odprt in potencialno ?ari??e novih konfliktov na podro?ju Kavkaza in Bli?njega vzhoda.


Eksplozivni balkanski sod smodnika


Balkan je bil tudi sicer, ?e pred nastopom d?ihada, pravi eksplozivni sod smodnika, saj so se meje med dr?avami neprestano spreminjale, tako v ?asu balkanskih voj kot tudi med obema svetovnima vojnama. Urednik Demokracije Metod Berlec je pri tem v svojem tedniku opozoril 1), da se je po mnenju mednarodnih pravnih strokovnjakov s spremembo meja po zadnji vojni ob razpadu Jugoslavije nedotakljivost evropskih in s tem tudi balkanskih meja poru?ila z ameri?kim odvzemom Kosova Srbiji in z rusko aneksijo Krima. Proruski strokovnjaki vidijo problem predvsem v nastanku samostojnega Kosova, proameri?ki pa v ruski okupaciji Krima. K ?emur pa je treba dodati najmanj to, da je odcepitev Kosova sledila brutalni srbski represiji nad ve?inskim muslimanskim prebivalstvom na Kosovu, vklju?no s pregonom na stotiso?e Albancev, kot posledica njihovega mno?i?nega odpora proti temu nasilju. Z novej?o destabilizacijo Makedonije, z napetostmi v Bosni in Hercegovini, z vse bolj glasnim namigovanjem o priklju?itvi Republike Srbske Srbiji, z odkritim poskusom udara v ?rni Gori ob njeni pridru?itvi voja?kemu zavezni?tvu Nato pa grozi, da bi lahko balkanski sod smodnika spet eksplodiral in, mimo gro?enj radikalnega islama, postal tudi poligon medsebojnega obra?unavanja med Rusijo in Zahodom. Politi?ni analitik Ameri?ke nacionalne varnostne agencije (NSA) John R. Schindler je po podatkih Demokracije 2) v newyor?kem Observerju zloslutno zapisal, da balkanski vojni bobni spet bobnijo, in da se ?eli Putin ma??evati Zahodu za njegovo intervencijo na Kosovu in v Bosni, s ?emer naj bi bili prizadeti interesi slovanske pravoslavne Cerkve. Schindler dopu??a tudi spreminjanje vzpostavljenih meja med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Bosna in Hercegovina mu je povsem nefunkcionalna dr?ava ter bi Republiko Srbsko priklju?il k Srbiji, hrva?ki del Hercegovine Hrva?ki, preostali bo?nja?ki del Bosne pa oblikoval v samostojno dr?avo. Napoveduje tudi, da bo prej ali slej pri?lo do Velike Albanije. Prav tako priporo?a ?imprej?njo vklju?itev Makedonije v EU in pritegnitev Rusije k urejanju meja na Balkanu, ker naj bi bil mir dose?en ?ele takrat, ko bo Zahod dovolil narodom tega prostora, da se konstituirajo in za?ivijo v lastnih zaokro?enih nacionalnih dr?avah. Razmi?ljanje je navidezno logi?no, vendar mislim, da je skregano s stvarnostjo, ker je Balkan nacionalno in versko tako preme?an in prepleten mozaik, da se nacionalno in versko zaokro?ene dr?ave lahko ustvarijo samo z nasilnimi mno?i?nimi preseljevanji ali celo z novimi vojnami. Zato bo morala EU zbrati veliko modrosti, pozornosti, poguma in potrpljenja, da ubla?i nastale napetosti in ohrani krhko ravnote?je v tem nemirnem prostoru. Predvsem pa mora pospe?iti proces vklju?evanja zahodnobalkanskih dr?av v EU, ker bo to ubla?ilo zamere zaradi zgodovinskih krivic, zbilo ostrino nacionalisti?nih in verskih antagonizmov, pospe?ilo blagostanje ljudi ter odprlo perspektivo so?itja v razli?nosti. ?e sta lahko Nem?ija in Francija v EU zakopali ve?stoletne bojne sekire, ?li preko gorja, ki sta si ga v preteklosti prizadeli, in postali vzorni ?lanici nove skupnosti evropskih narodov, pa ?e lahko ?ivijo v so?itju tudi druge narodnostne in versko me?ane evropske dr?ave (?vica, Belgija, ?panija idr.), bodo v pogojih EU, ki spo?tuje ?lovekove pravice, tudi manj?in, lahko za?ivele v miru in so?itju tudi zahodnobalkanske narodnostno in versko me?ane dr?ave in tako tudi odlo?neje kljubovale gro?nji radikalnega islama.

Islam je pristal na Balkanu z otomanskimi Turki, ki so ob naskoku na Evropo v 16. stoletju podjarmili precej?nja obmo?ja balkanskega polotoka. Muslimani na Balkanu so s kako izjemo prete?no potomci kristjanov, pravoslavcev in katoli?anov, ki so iz razli?nih razlogov prestopili v islam ali bili nasilno islamizirani. Tur?ke oblasti so namre?, ob prisilnem spreobra?anju podjarmljenih ljudstev, nudile spreobrnjencem tudi razli?ne ekonomske ugodnosti, kot npr. ni?je davke, dostopnost do dr?avnih slu?b, dovoljenje za opravljanje raznih poklicev, dovoljenje za no?enje oro?ja in drugo.

Po podatkih Wikipedije je od pribli?no 75 milijonov prebivalcev Balkana pribli?no 15 milijonov muslimanov. Najve? muslimanskega prebivalstva je v Albaniji, BIH, na Kosovu, v Bolgariji, Makedoniji, v Sand?aku in v evropskem delu Tur?ije. Ve?inoma pripadajo ve?inski sunitski tradiciji, le v Albaniji je nekaj mo?nih skupnosti, ki pripadajo manj znanemu muslimanskemu gibanju bekta?i. Tudi muslimanski prebivalci Balkana imajo ?e vedno nadpovpre?ni naravni prirastek. Med njimi v preteklosti ni bilo zaznati kake podpore radikalnemu islamu in z njim povezanemu terorizmu. Odnos do vere, verskih predpisov in do opravljanja verskih dol?nosti je bil bolj naraven in spro??en. To se zlasti ka?e pri u?ivanju alkohola, kajenju in evropskemu na?inu obla?enja. Ta oblika islama je povezana tudi s tradicijo otomanskega cesarstva, ki je ohranjalo neko so?itje s kristjani in te?ilo k sekularizaciji, ki se je potem ?e posebej okrepila v ?asu komunizma. Naj na?tejem v nadaljevanju le nekaj podatkov in zna?ilnosti muslimanov in razmer v posameznih balkanskih dr?avah, s posebnim poudarkom na Bosni in Kosovu, ki sta spri?o zgodovinskih okoli??in in notranjih etni?nih nasprotij med najbolj pomembnimi ?ari??i napetosti na Balkanskem polotoku.

Muslimani v Bolgariji, za razliko od ostalih podro?ij Balkana, niso potomci kristjanov, ki so prestopili v islam, ampak so ve?inoma tur?ke narodnosti. Po podatkih s spleta so Bolgari hunsko-onogurskega porekla. Njihovo prvotno bivali??e je bilo ob Volgi. Sredi sedmega stoletja pa so jih Hazari potisnili do ustja Donave (Ju?na Rusija, Besarabija). Z zdru?itvijo s sedmimi slovanskimi plemeni so okoli leta 680 na severovzhodnem Balkanu ustanovili svoje bolgarsko cesarstvo, ki se je na vi?ku mo?i raztezalo od ?rnega morja in Dnjepra v sedanji Ukrajini do Jadranskega morja. Od skupno okrog 7,128.000 prebivalcev je 86% Bolgarov in 12% Turkov, ostalo so Romi idr. Pod komunizmom so bili Turki izpostavljeni nasilni bolgarizaciji ter jih je bilo do leta 1989 pregnanih ali so se izselili okrog 300.000, najve? v Tur?ijo. Po demokratizaciji 1991. leta so si ustvarili svojo stranko Gibanje za pravice in svobo??ine, ki vstopa ob?asno tudi v vladne koalicije. V Albaniji je pri okrog 2,876.000 prebivalcih ve?ina muslimanov (okrog 70%). Prav tako tudi na Kosovu, kjer med okrog 1,816.000 prebivalci prevladujejo albanski muslimani (okrog 88%). V obeh dr?avah je zaradi gospodarske nerazvitosti in nizkega standarda prisotno mno?i?no izseljevanje na Zahod. V Albaniji so bili v preteklosti odnosi med religijami (islamom, pravoslavjem in katoli?tvom idr.) strpni. Prihajalo je tudi do medsebojnih porok. Pod komunizmom pa je dele? vernega prebivalstva upadel, ker so oblasti prepovedale verske aktivnost in celo razglasile Albanijo za prvo in edino dr?avo na svetu brez religije. V Makedoniji bi naj bilo od skupnega ?tevila 2,050.000 prebivalcev najmanj 33% Albancev, muslimanov, ki niso zadovoljni s svojim statusom, ter prihaja do napetosti z ve?inskim pravoslavnim delom makedonskega prebivalstva. Po podatkih Wikipedije pa je val radikalnega islama pljusknil tudi na Balkan ter povzro?a nemir in konfliktne situacije. Novembra 2015 je bil npr. v Krivi Palanki v Makedoniji, z ve?inskim pravoslavnim prebivalstvom, poru?en objekt, ki je slu?il za molilnico muslimanom, z utemeljitvijo, da se izvaja islamizacija kraja. Muslimanska mladina v Skopju se je ?e pod socialisti?no Jugoslavijo posku?ala posebej organizirati, a ji je bilo to onemogo?eno. Leta 1991 pa ji je le uspelo ustanoviti svojo Zvezo islamske mladine, a so jo makedonske oblasti kmalu prepovedale. Politi?na stabilnost Makedonije je izjemnega pomena, saj se je ob zbegani EU izkazala za eno klju?nih dr?av pri zaustavljanju migrantskega vala in se ob ustrezni podpori s strani evropskih dr?av lahko nanjo ra?una tudi v bodo?e. V Sand?aku je nedavna raziskava javnega mnenja Helsin?kega odbora za ?lovekove pravice med mladimi pokazala, da petina anketiranih meni, da je opravi?eno boriti se za vero tudi z nasiljem. Sicer pa dobri tuji poznavalci razmer na Balkanu opozarjajo, da so se v zadnjih petnajstih letih v odro?nih in goratih predelih Balkana organizirale znatne skupine d?ihadistov in si vzpostavile svoje centre za urjenje svojih pripadnikov.

Kon?no, sodi z delom svojega ozemlja na Balkan tudi Tur?ija. Tudi zanjo ka?ejo poslednja dogajanja, da gre za nemirno in eksplozivno podro?je, zlasti po zadnjem poskusu dr?avnega udara in surovem obra?unu oblasti z domnevnimi pu?isti in politi?nimi nasprotniki nasploh. V preteklosti je bila to sekularna islamska dr?ava, a se s prihodom Erdogana na oblast leta 2003 spreminja v radikalno in nazadnja?ko, kar je verjetno bil tudi eden od vzrokov spodletelega udara. ?istke, ki jih trenutno izvaja Erdogan, so namre? temeljite in globinske ter segajo v vojsko, policijo, sodstvo, medije, ?olstvo itn. Okrog 50.000 trenutnih politi?nih zapornikov dolgoro?no ne more biti jamstvo za miren razvoj dr?ave. Tudi sicer prina?ajo mediji podatke, da Tur?ijo zapu??ajo mnogi mladi ljudje in ?tevilni intelektualci. Tur?ija je tudi dr?ava z milijoni beguncev iz nemirnega Bli?njega vzhoda, ki pa jih je znala o?itno dobro izkoristiti ne samo za destabilizacijo Evrope, ampak tudi zato, da je iztr?ila zase ve? milijard evrov pomo?i in ?e druge ugodnosti. In ni izklju?eno, da ne bi tega zmogla spet ponoviti, saj so razmere v Tur?iji in njeni sose??ini nepredvidljive. Doktor ekonomskih znanosti in publicist dr. Matja? Steinbacher je opozoril (Demokracija, 21. 7. 2016), da je lahko blaginja zgrajena izklju?no na sekularni dr?avi prozahodnega tipa, kar je bil tudi razlog, da je Ataturk, o?e sekularne Tur?ije, postavil vojsko za poslednji branik ustave svoje dr?ave. Kajti ?ivljenje je pokazalo, da nenehno spogledovanje s ?eriatskim pravom in z islamskim fundamentalizmom lahko ves dose?eni napredek v trenutku pahne v pozabo, potenciale pa zavre za nekaj prihodnjih generacij, kar predstavlja ve?no gro?njo muslimanskega sveta. In voja?ki udari v preteklosti (1960, 1971 in 1980) so res obranili sekularno Tur?ijo pred drsenjem v islamski radikalizem in v kaos. Spodleteli voja?ki udar leta 2016, ki so ga o?itno pogojili isti razlogi, pa je spodletel, ter spremlja Evropa nadaljni razplet dogajanja v tej njeni pomembni sosedi z veliko zaskrbljenostjo.

Bosna je trenutno mednarodno nadzorovana dr?ava in kandidatka za ?lanstvo v EU in v zavezni?tvu Nato. Po podatkih Wikipedije je po popisu iz leta 1991 imela pri 4,377.000 prebivalcev okoli 43% muslimanov, 31% pravoslavnih Srbov in 17% katoli?kih Hrvatov. Vendar so selitve znotraj dr?ave, ki so se zgodile kot posledica vojne v 90-tih leti prej?njega stoletja, povzro?ile mo?ne demografske spremembe. Zadnji popis prebivalstva je bil izveden leta 2013, a njegovi rezultati niso bili razkriti javnosti, kar bi lahko pomenilo, da so zaskrbljujo?i. rvatovZa razliko od Albancev, ki svojo identiteto dolo?ajo predvsem po svoji narodnosti, je v Bosni vera in z njo povezana kulturna tradicija identitetni znak, po katerem se razlikujejo od pravoslavnih Srbov in katoli?kih Hrvatov. Po koncu zadnje balkanske vojne ob razpadu Jugoslavije pa se bosanski muslimani najraje imenujejo Bo?njaki, ker jim s tem ni treba posebej poudarjati verske pripadnosti. Ve?ina doma?ega bosanskega prebivalstva islamske vere velja s svojimi mo?nimi evropskimi tradicijami za prete?no zahodno usmerjeno. Verski vodje v Bosni trdijo, da narod Bosne sicer posku?a pozabiti in odpustiti zlo?ine, storjene v ?asu stra?ne vojne v 90-tih letih prej?njega stoletja, a so so?itju med razli?nimi etni?nimi in verskimi skupnostmi na poti predvsem bosanski politiki, ki bi naj spodbujali razdor v dr?avi. Pri tem opozarjajo npr., da je bilo Sarajevo v preteklosti z mno?ico d?amij, cerkva in sinagog mali Jeruzalem. Menijo tudi, da sami prebivalci ne bodo mogli vzpostaviti trajnega miru in ozdraviti zemljo od ran, ki so ji bile zadane med vojno v obdobju 1992-1995. Smatrajo tudi, da Bosna kot dr?ava lahko pre?ivi samo ob so?itju in sodelovanju med njenimi tremi glavnimi, narodnostno in versko razli?nimi skupnostmi (Bo?njaki, Srbi in Hrvati).

rvati).

Med zadnjo balkansko vojno pa je pri?lo v Bosno tudi na stotine tujih fanati?nih muslimanskih borcev, mud?ahedinov, ki so ustanovili celo svojo brigado El Mud?ahid. Vendar so jih celo muslimanski Bo?njaki sprejeli z zadr?ki, bolj kot pomo? v veliki stiski. Po Daytonskem sporazumu (1995) pa so od njih in drugih tujih borcev celo zahtevali, da odidejo iz Bosne. Mnogi pa so ostali, zlasti tisti, ki so se poro?ili z doma?inkami in pridobili bosansko dr?avljanstvo. In posamezniki med njimi, prete?no privr?enci radikalnih salafistov, s svojimi skrajnimi pogledi in ?irjenjem militantnega islama med bosanskimi muslimani, povzro?ajo velike skrbi tako bosanskim oblastem kot tudi mednarodni skupnosti. Stvari so namre? ?le tako dale?, da so ZDA in nekatere druge dr?ave po 11. septembru 2001 za?asno zaprle veleposlani?tva v Sarajevu, da bi se s tem ognile morebitnim teroristi?nim napadom. Prav tako so bosanske oblasti zaostrile nadzor ob meji. Tednik Mladina pa je leta 2016 prinesel iz?rpno analizo razmer v Bosni, ki jo je objavil ?asopis Der Spiegel 3), po kateri bi naj dober poznavalec Balkana in nekdanji sodelavec ameri?ke Nacionalne varnostne agencije John Schindler dejal, da je Bosna postala nekak?no zato?i??e za radikalce. V istem viru smo lahko prebrali tudi, da so izstrelki, uporabljeni v smrtonosnih napadih na uredni?tvo ?asopisa Charlie Hebdo, izvirali iz Bosne. Tudi nekaj oro?ja, ki so ga teroristi Islamske dr?ave 13. novembra 2015 uporabili v Parizu, bi naj bilo jugoslovanske izdelave. Dobri poznavalci razmer sporo?ajo tudi, da v mnogih odmaknjenih vaseh Bosne vihra ?rna zastava kalifata, pa da se je iz Bosne glede na ?tevilo prebivalcev pridru?ilo d?ihadistom na Bli?njem vzhodu ve? mo?kih kot iz katerekoli druge evropske dr?ave, z izjemo Belgije. Okrog 30 Bo?njakov je tam tudi padlo, kakih 50 pa se jih je vrnilo. Po zadnjem ?tetju bi naj bilo v dr?avi 64 ilegalnih muslimanskih skupnosti s pogosto radikalnimi pogledi. Tudi evropski policijski urad Europol je v za?etku leta 2016 poro?al o vadbenih taborih Islamske dr?ave, ki bi naj nastali v odro?nih krajih Balkana, a pri tem ni posebej omenjal Bosne. Nekaj teroristi?nih gro?enj in napadov se je zgodilo tudi v sami Bosni. Iz zgoraj navedenega vira npr. izvemo, da je novembra 2015, takoj po napadih v Parizu, neki islamist v predmestju Sarajeva ustrelil dva vojaka. Par mesecev kasneje je bosanski bojevnik Islamske dr?ave v video posnetku zagrozil nekemu zmernemu muslimanskemu imamu, da mu bo prerezal vrat, ter muftija odtlej varujejo osebni stra?arji. Zgovoren je dogodek, ko je mesec zatem 37 vidnih Bo?njakov muslimanske vere, skupaj s svojim najvi?jim predstavnikom, odlo?no zahtevalo zaostritev boja proti terorizmu. Kar je pravi svetel ?arek v mra?nem tunelu islamskega ekstremizma. Kajti, ?e se kdo lahko u?inkovito spopade s tem zlom v vrstah islama, so to lahko le muslimani sami.

Der Spiegel je citiral tudi politologa Vlada Azihovi?a, soavtorja ?tudije Dra? sirske vojne, ki je dejal, da bi lahko obmo?je Velike Kladu?e, oddaljene komaj kakih sto kilometrov zra?ne ?rte od hrva?ke obale, postalo izhodi??e za izva?anje islamisti?nega terorja proti severu. ?e na za?etku vojne v razpadajo?i Jugoslaviji je namre? tam ?ivela mo?na salafisti?na skupnost, podprta s strani Savdove Arabije in Sudana. Po podatkih iz istih virov bi se naj vodja islamskih radikalcev celo sam pohvalil, da bi morala Evropa pozabiti na gro?njo z Vzhoda, ker ti?i resni?na nevarnost zanjo v zeleni barvi islama tukaj. Eden od osrednjih vodij bosanskih muslimanskih radikalcev Husein Bilal Bosni? pa je po kon?ani vojni postal potujo?i pridigar v Bosni in drugje po Evropi s sloganom Z eksplozivom na prsih si utiramo pot v raj. Novembra 2015 so ga sarajevske oblasti obsodile na sedem let zapora, ker bi naj spodbujal k terorizmu in iskal prostovoljce za Islamsko dr?avo. Ameri?ki diplomat Richard Holbrook pa bi naj priznal, da je bilo sprejemanje tujih d?ihadistov na bosansko boji??e pakt s hudi?em, sklenjen iz voja?kih razlogov. Kajti ti bojevniki niso pri?li v Bosno le s svojim oro?jem, ampak tudi s svojo radikalno razlago islama, ki je bila Bo?njakom v preteklosti tuja. Der Spiegel je pri tem ?e zapisal, da tak?ni pozivi na Balkanu ne pritegnejo le Bosancev. Na seznamu 22 tiso? imen s podatki o bojevnikih Islamske dr?ave, ki je bil objavljen marca 2015, so bili tudi muslimani s Kosova, Makedonije in srbskega Sand?aka.

K uspe?nemu nova?enju naj bi pomagala tudi rev??ina in pomanjkanje pravnega reda v balkanskih dr?avah. Igor Goljanin, ?ef kabineta bosanskega ministra za varnost, bi naj, na osnovi istih virov, npr. priznal, da se islamske radikalne skupnosti ve?ajo, in da je zelo te?ko prodreti v njihove hermeti?no zaprte mre?e. Dodal je, da je govora o vaseh, v katerih otroci ne obiskujejo ve? dr?avne ?ole, temve? se ?olajo zasebno, po jordanskem u?nem na?rtu. Pa o nasilne?ih, ki se s tajnimi kodami sporazumevajo prek ra?unalni?kih iger in o spretnem skrivanju vsega tega po?etja. Kajti, kar je bilo neko? ?e mogo?e prepoznati kot vadbeni tabor, se danes skriva pod krinko nevladnih organizacij. Priznanje, ki ga je Der Spiegel pokomentiral z besedami, da je dokaj nenavadno za predstavnika dr?ave, v katere stabilnost je svetovna skupnost od konca vojne vlo?ila okrog 90 milijard evrov.

V zvezi s prodorom radikalnega islama na Balkan je tudi Die Welt objavil 4) skrb vzbujajo?o oceno urada kanclerke Angele Merkel, po kateri bi naj arabske zalivske dr?ave in Savdova Arabija z izdatno finan?no pomo?jo, gradnjo mo?ej in po?iljanjem radikalnih pridigarjev ?e dalj ?asa ?irile svojo vahabitsko, salafizmu zelo podobno ina?ico islama, in s tem sistemati?no ve?ale svoj vpliv ne le na Kosovu, ampak tudi v islamskih skupnostih na obmo?ju celotnega zahodnega Balkana. Taka ocena je bila potrjena tudi v razpravi v nem?kem Bundestagu (parlamentu). To bi naj potrdili tudi kosovski preiskovalci, ki bi naj v zadnjih nekaj letih na?teli ve? sto kosovskih dr?avljanov, ki so se pridru?ili teroristi?ni organizaciji Islamska dr?ava. Po oceni nem?ke vlade je mogo?e zaznati kontinuirano, ?e ve? let trajajo?e anga?iranje in sodelovanje savdskih finan?nih ustanov ter posameznikov, kot tudi nevladnih in polvladnih institucij kosovske islamske skupnosti. Nem?ka vlada ugotavlja, da se na Balkanu krepi tudi vpliv Tur?ije, ki ga je intenzivno zaznati zlasti od zmage tur?ke Stranke za pravi?nost in razvoj (AKP) in vzpona vse bolj avtoritarnega tur?kega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Die Welt je pri tem ?e zapisal, da je ?kandal, da se vse to dogaja pred o?mi Kforja, mednarodne oboro?ene sile pod Natovim poveljstvom, in da na Kosovu ob navzo?nosti nem?kih vojakov nastajajo islamski teroristi?ni centri, v katerih lahko savdski pridigarji nasilja in sovra?tva nemoteno utrjujejo svoje ideolo?ke temelje. Ena od poslank Bundestaga kurdskega rodu (Sevim Dagdelen) je izrazila prepri?anje, da je Erdogan prav na obmo?jih, ki jih nadzoruje Kfor, dobil proste roke za izvajanje svoje neootomanske imperialne politike?,in da bi morala Nem?ija kon?no in radikalno spremeniti svojo politiko do Tur?ije, Erdoganu pa jasno pokazati, kje mu je mesto.

Otto von Habsburg, najstarej?i sin zadnjega avstro-ogrskega cesarja, pa je, v nasprotju s temi mra?nimi pogledi in napovedmi v zvezi z Balkanom, v nekem intervjuju za Delo 5) zavzeto opozoril na slab?alni prizvok, ki ga ima Balkan in njegovi narodi v o?eh Zahoda. Priznal je, da ima vsakdo in tudi vsak narod svoje slabosti, a ne bi smeli tega posplo?evati. Sam je namre? mo?no nasprotoval diskriminaciji narodov in je menil, da ?e ho?emo Evropo evropskih narodov, potem so to tudi Bolgari, Kosovari in drugi?Vsi Evropejci imajo pravico do Evrope. Npr. tudi Ukrajinci, ?e se bodo tako odlo?ili. Pripomnil je tudi, da ni sovra?nik Srbije, vendar je vedno nasprotoval temu, da bi se raz?irila na podro?ja, kamor ne sodi. Novinar ga je v intervjuju spomnil tudi na njegovo izjavo med poletom nad Lizbono, da je to namre? evropsko mesto, ker ima v centru katedralo, in ga vpra?al ali je tudi Sarajevo evropsko mesto, ki ima v centru mo?ejo. Odgovoril je, da je tudi Sarajevo nedvomno evropsko mesto, in da mo?eje ne odlo?ajo o Evropi in Neevropi.


Viri:

  1. Demokracija, 18. 5.2017
  2. Demokracija, 18. 5. 2017
  3. Mladina, 14. 8. 2016
  4. Delo, 19. 5. 2017
  5. Delo, 29. 6. 2006



NOVEJ?E MIGRACIJE MUSLIMANSKEGA SVETA V EVROPO, NJIHOVI VZROKI IN PROBLEMI (NE)INTEGRACIJE


Tretja invazija islama na Evropo in njena ozadja


Prva invazija so bili, kot ?e navedeno, naskoki arabskega polmeseca na Sredozemlje in ju?ni del Evrope v stoletjih od Mohamedove smrti (635) do kri?arskih vojn (1100-1300). Sledila ji je druga po kon?anih kri?arskih vojnah, to je pohod tur?kega polmeseca (1356-1453), ko si je Otomansko cesarstvo podredilo Vzhodno rimsko cesarstvo, Balkan in za?elo naskakovati Srednjo Evropo. Tretja invazija se je za?ela po drugi svetovni vojni z razpadom kolonij, ko so posamezne kolonialne dr?ave (Velika Britanija, Francija, Belgija idr.) zaradi demografskega pe?anja lastnih narodov za?ele na?rtno uva?ati manjkajo?o delovno silo iz svojih nekdanjih kolonialnih ozemelj, prete?no muslimanskih. Pospe?ilo jo je tudi znanje jezika mati?ne kolonialne dr?ave s strani prebivalcev kolonij, saj je bil jezik mati?ne dr?ave hkrati tudi uradni jezik kolonialnega ozemlja. Zadnji val migrantov, pogojen z vojnami ter notranjimi dr?avljanskimi in verskimi spopadi v ?tevilnih dr?avah Bli?njega vzhoda in Afrike, je tako le vrh ledene gore. Dobil je take razse?nosti, da se jih preprost ?lovek sploh ne zaveda, tudi spri?o dejstva, da dr?ave cenzurirajo javno obve??anje o njem. Pospe?ujejo ga tudi razvite komunikacije, poenostavljeno prehajanje meja, tihotapske mre?e, demografska stiska evropskih dr?av in na koncu tudi osvajalne ambicije d?ihada. Razlikuje se od migracijskih valov zadnjih desetletjih med ostalim po tem, da je bil zelo mno?i?en in nasilen ter je dobesedno sesul evropske meje. Pa da je bila med ekonomskimi migranti, ki so prevladovali v tem zadnjem valu (75-80%), tudi mno?ica nesre?nikov ali beguncev, ki so bili bodisi pregnani, ali pa so zbe?ali iz vojnih ?ari??, in, seveda, tudi nekaj infiltriranih d?ihadistov. Pape? Fran?i?ek sicer neprestano opozarja na humanitarni vidik te velike migrantske tragedije in poziva dr?ave, da se migrantom odprejo. Vendar pri tem komaj kaj omenja varnostni vidik migrantske krize in prisotnost ekonomskih migrantov, ki v tem valu prevladujejo. Ekonomske migrante pa dr?ava lahko sprejema samo, ?e ima delo zanje in streho nad glavo. Potiskanje migrantov v brezperspektivna tabori??a pa je lahko veliko zlo za migrante in dr?avo. Naj v pojasnilo k navedenemu dodamo ?e zgovorno izjavo predsednika Zdru?enja nem?ke industrije Ulricha Grilla 1), s katero je podprl vabilo Merklove migrantom, nadejajo? se pri tem cenene delovne sile in novih mladih pla?nikov v nem?ke dr?avne blagajne. Kar pomeni, da povabilo Merklove ni bilo tako zelo humanitarno, kot je to zgledalo. O tem govori tudi dejstvo, da je bil eden prvih dogovorov pri oblikovanju nove velike koalicije v Nem?iji po volitvah jeseni 2017 ta, da bo Nem?ija vsako leto sprejemala od 120.000 do 200.000 ekonomskih migrantov in po 1000 njihovih dru?inskih ?lanov mese?no. Poleg tega po podatkih dr. Sa?e Pre?erna 2) stane v EU vsak otrok svoje star?e, od rojstva do 21. leta, okrog 100.000 evrov. Zraven tega pa ima z vsakim otrokom ?e dr?ava okrog 20.000 stro?kov letno. Tako migranti ne pokrivajo samo izpada doma?ih delavcev, ampak je njihov uvoz tudi sicer ekonomsko cenej?i kot formiranje lastne delovne sile. V potrditev teh navedb je dr. Pre?eren posredoval tudi podatek University College London, da so zunajevropski priseljenci od leta 1995 do danes prinesli s seboj v Veliko Britanijo znanje, vredno 35 milijard funtov, in prispevali v dr?avno blagajno okrog 20 milijard ali ?e enkrat ve?, kot so prejeli ugodnosti. Glede na navedeno in na opozorilo nem?kega sociologa in demografa Gunnarja Heinsohna 3), da je na trikotniku med Indonezijo, Marokom in Ju?no Afriko vsaj ?e 500 milijonov ljudi, ki se ?elijo preseliti v Evropo, so pri?akovanja o morebitnem usihanju migrantskega vala povsem iluzorna, saj ga, ne nazadnje, iz ekonomskih interesov pospe?ujemo tudi sami.

Ta zadnji val nam je, kon?no, napovedal tudi Moamer Gadafi leta 2006 na TV Al D?azira 4), ko je ugotavljal, da ?ivi v Evropi ?e 5o milijonov muslimanov, in izrazil upanje, da bo Alah naklonil islamu zmago v Evropi in to brez me?ev, pu?k in osvajanj. Leta 2011 pa je prero?ko napovedal, da brez enotne in stabilne Libije ne bo nikogar, ki bi lahko nadzoroval naskok migrantov iz Afrike in Bli?njega vzhoda, ki si ?elijo v Evropo?Milijoni beguncev bodo preplavili evropske meje in presenetili zahodne politike?Sredozemlje pa bo postalo morje kaosa. Kar se je po njegovi smrti tudi zgodilo. Evropa je do?akala to nepripravljena in je dovolila nenadzorovan prehod njenih meja ve?stotiso?glavi mno?ici migrantov, za katere ni vedela, kdo so, od kod prihajajo, kaj ho?ejo itn.

Mnogi so npr. brez vsakr?nih zadr?kov zavra?ali dajanje prstnih odtisov. Nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelu?i? je pri tem dejala 5), da tega toka ljudi, ki so videti prav fanati?ni, z ni?emer ni mo? ustaviti. Dinamike njihovega razmi?ljanja ne poznamo, zato bi morale obve??evalno-varnostne slu?be okrepiti svoje delo. Nekdo vodi njihovo vojno, v kateri je oro?je masa ljudi. Glede na to, da so bili v tej mno?ici nesre?ni begunci v manj?ini, se je resni?no postavljalo logi?no vpra?anje, kdo to vodi, kdo vse to usmerja in kaj s tem namerava. Reporter britanskega Dayli Maila je npr. kupil pod krinko 6) na Bli?njem vzhodu za 2.000 dolarjev povsem legalen potni list, osebno izkaznico in vozni?ko dovoljenje. Prodajalci dokumentov, tihotapci z ljudmi, so se pri tem celo pohvalili, da natanko take dokumente uporabljajo borci islamske dr?ave, ki so bili poslani v Evropo, in v srhljivem tonu pojasnili, da so med migranti pome?ani borci islamske dr?ave, ki bodo po?akali na pravi ?as, da spet postanejo borci. Podobno izku?njo je do?ivel tudi nizozemski novinar Harald Doorbosa od Niewe revu, ki je la?ni potni list kupil za 750 evrov in ga dobil v 4o urah. Torej v tem valu ne gre zgolj za tragi?no zgodbo nesre?nih beguncev, ampak je za to tretjo invazijo na Evropo tudi ?e kaj drugega. ?tevilni komentatorji ugotavljajo, da stojijo za vsem tem tudi arabski milijoni in milijarde. V to zgodbo spadajo tudi na stotine mo?ej in d?amij, ki se na novo gradijo na Balkanu, v Evropi, ZDA in drugod. Za tem naj bi stale predvsem zalivske dr?ave na ?elu s Savdovo Arabijo, Katarjen, Tur?ijo idr.

Kot zanimivost je Borut Korun, kulturni delavec, literat, svetovni popotnik, politik in publicist v Reporterju (12. 9. 2016) spomnil, da se je podoben proces kapilarnega osvajanja Evrope neko? v preteklosti ?e enkrat odvijal in to s strani kr??anske manj?ine z Bli?njega vzhoda. Tudi njo so v ?asu rimskega imperija preganjali in uni?evali, a je niso mogli uni?iti. Tudi rimski imperij je bil nravstveno na?et, versko mla?en in toleranten do nove agresivne religije, kot je to danes primer Evrope. ?e ve?, Evropa bi naj bila danes mnogo bolj dekadentna, kot je bil rimski imperij ob nastopu kr??anstva. Tudi kristjani so bili tujek in so v svojih getih ?iveli svoje paralelno ?ivljenje, imeli svoje skupnosti, svoje verske obrede, svoje u?iteljstvo, svoje sodstvo ipd. A ko je kr??anstvo pod Teodozijem I. postalo dr?avna religija, so tudi kr??anski fanatiki marsikje za?igali poganske templje, preganjali vidne predstavnike poganskih ver in postavljali v dvom dotakratne kulturne, filozofske, umetni?ke in druge stvaritve. Pri ?emer se je Korun vpra?al, ali se ta scenarij v Evropi lahko spet ponovi? Odgovor na to vpra?anje ni enostaven, saj se niti zgodovinskih okoli??in niti obeh religij ne da enostavno primerjati. Res pa je, da se islam ?iri hitreje, kot se je kr??anstvo, tudi zaradi ?e vedno visoke rodnosti. Evropa pa muslimanov ne preganja, ampak jih celo vabi, naj pridejo, jih vzdr?uje in, ?e le more, jim da tudi delo in streho nad glavo, jim gradi molilnice itn. Zaradi ?esar, kot bomo videli v nadaljevanju, postopek islamizacije Evrope nezadr?no te?e naprej, zato Korun meni, da bi se zgodovinski proces osvajanja Evrope, to pot s strani islama, lahko ponovil, ?e bo Evropa ta proces gledala kri?em rok.


Demografsko izumiranje evropskih narodov kot eden od vzrokov islamizacije Evrope


Oktobra 2015 je bila na In?titutu Jo?ef ?tefan mednarodna konferenca na temo Soo?anje z demografskimi izzivi. Na podlagi njenih ugotovitev je dr. Matja? Gams navedel 7), da je v razvitih dr?avah za ohranjanje stabilnega stanja prebivalstva potrebna rodnost 2,1 otroka na ?ensko. Z ve?anjem standarda pa rodnost ve?inoma pada pod to mejo, tudi v tretjem svetu. V Sloveniji npr. zna?a 1,5 otroka, v nekaterih razvitih evropskih dr?avah pa je ?e ni?ja. Medtem pa se je po podatkih medijev v muslimanskem svetu, ki obdaja Evropo, ?tevilo prebivalcev v zadnjih nekaj desetletjih podvojilo in bi se naj pri dosedanjih trendih rodnosti po podatkih ?tudije ameri?kega raziskovalne centra Pew do leta 2050 pove?alo ?e za novih 73 odstotkov, svetovno ?tevilo prebivalcev pa le za 35 odstotkov. Islam je namre? najhitreje rasto?a religija. Se je pa tudi v tretjem svetu, vklju?no z muslimanskimi dr?avami, za?ela tranzicija iz visoke v nizko rodnost. Po raziskavi neke ?tudije bi naj namre? rodnost muslimanskih ?ena v 49 muslimanskih dr?avah v obdobju 1990-2015 padla s 4,3 otroke kar na 2,9. Vendar muslimanka po podatkih navedene ?tudije ?e vedno rodi najve? otrok, kristjanka 2,7, povpre?je ostalih religij pa je 2,3 otroka. Zaradi navedenega se je npr. dele? Evropejcev v skupnem svetovnem prebivalstvu v obdobju 1950-2010 zni?al z 22 na 11 odstotkov, dele? Afri?anov pa npr. pove?al z 9 na 15%. Do leta 2100 pa bi se naj pri dosedanjih trendih rodnosti in v primeru, da evropske dr?ave ne bodo uvedle ustreznih demografskih politik, ?tevilo Afri?anov pove?alo z dana?nje 1,2 milijarde na 5,6 milijard pri skupnem ?tevilu 11 milijard ljudi. V obdobju 2050-2100 pa bi se naj v Evropi rojevalo ve? muslimanskih otrok kot staroselskih in leta 2100 naj bi bile Nizozemska in Anglija ?e dr?avi z ve?inskim muslimanskim prebivalstvom. Pri sedanji nizki rodnosti (1,5) ter sedanjih migracijah Slovencev v tujino in imigracijah tujcev v Slovenijo bi naj bilo Slovencev leta 2100 le ?e kakih 500.000. Tempirana bomba demografskega izumrtja Evropejcev in Slovencev tako ?e tiktaka. Dr. Gams je ?e povedal, da stroka opozarja politiko na te skrb vzbujajo?e demografske projekcije, a bi naj bili odzivi zelo medli, in bi naj pri tem dopovedovanju celo naleteli na ideolo?ke odpore, pa ?eprav bi dostojna pomo? velikim dru?inam ne terjala kakih pretiranih finan?nih bremen. ?e ve?, pol stoletja levi?arskega proletarskega enoumja in z njim povezanega demoniziranja narodne pripadnosti je ljudem tako opralo mo?gane, da si besede narod skoraj ne upajo ve? izgovoriti. Tudi za druge evropske dr?ave ni podatkov, da bi vlagale kaka relevantna sredstva v pospe?evanje rodnosti.

Nizko rodnost pa spremljajo staranje ljudi, pomanjkanje delovne sile, pe?anje gospodarstva in z njim dr?avnih blagajn, to je predvsem prora?una, pokojninske in zdravstvene blagajne. Zaradi tega so morale razvite evropske dr?ave ?e pred sedanjo migrantsko krizo na ?iroko odpreti vrata ekonomskim migrantom iz edinega bli?njega naravnega bazena s prese?kom delovne sile, to je iz sosednega muslimanskega sveta. Tako ima Evropa ?e danes okrog 50 milijonov muslimanov, od tega 25 milijonov staroselcev, predvsem na Balkanu in na kavka?kem podro?ju, in okrog 25 milijonov pri?lekov. V Sloveniji se je po podatkih popisa ?tevilo muslimanov v obdobju 1991-2015 pove?alo z okrog 30.000 na 60.000. Mediji pa nam sporo?ajo zaskrbljujo?e vesti, da je v Belgiji in na Nizozemskem ?e danes 50% novorojenih otrok iz muslimanskih dru?in, in ?ez 15 let bi naj bila polovica vseh prebivalcev navedenih dveh dr?av muslimanov. Pri dosedanjih trendih bi naj bil v Franciji do leta 2030 vsak ?etrti prebivalec musliman, v Nem?iji pa naj bi ob dosedanjem tempu priseljevanja muslimani postali ve?ina leta 2050. Kar odpira mo?nost, da postopoma lahko prevzamejo oblast in vsilijo ostalim prebivalcem svoj vzorec mi?ljenja in svoj na?in ?ivljenja. Naj ?e za ilustracijo navedem, da je ?e danes v Evropi okrog 10.000 mo?ej (Nem?ija 2.800, Francija 2.100, Velika Britanija 1.500, BIH 1.900 itn.). Vendar glede na to, da pada rodnost tudi pri muslimanih, zlasti pri tistih, ki se preselijo v Evropo, so gornje projekcije vpra?ljive, ker je vmes veliko neznank.


Problemi (ne)integracije muslimanskih priseljencev v Evropi


Dr. Pre?eren je ?e opozoril, da pravilna integracija lahko obogati tako dr?avo gostiteljico kot tudi priseljence. Med primere dobre prakse integracije priseljencev je omenil npr. Kanado in Avstralijo. Ob dejstvu pa, da se muslimani priseljujejo v Zahodno Evropo ?e desetletja po drugi svetovni vojni, je diplomat in analitik MZZ mag. Marko Osolnik dejal 8), da je mogo?e na podlagi razpolo?ljivih podatkov ?e podati kvalificirano oceno, da je integracija (socioekonomska in sociokulturna) muslimanskih priseljencev v evropske zahodne dru?be na ?alost v veliki meri spodletela. Kar smo ?e sli?ali tudi iz ust politikov, npr. tudi Merklove. To bi lahko pomenilo, da absorbcijska mo? Evrope ni tako velika, kot npr. v ZDA, ki sprejemajo priseljence z vsega sveta, ki se postopoma integrirajo v ameri?ko dru?bo. Obstaja namre? vse ve? dokazov, da se, zlasti v Evropi, muslimanski priseljenci sami lo?ujejo v svoje gete in si tam ustvarjajo svoj svet z mo?ejami, lastno notranjo ekonomijo, z lastnimi trgovinami in servisnimi dejavnostmi, z lastnimi ?olami, medijskimi hi?ami, z lastnim na?inom obla?enja, celo z lastnim ?eriatskim pravom itn. Medtem ko poteka integracija ostalih priseljenih ljudstev kot npr. Kitajcev, Indijcev in Latinoameri?anov, kljub ob?asnim zapletom in konfliktom, kar uspe?no. O njih je Osolnik zapisal, da v veliki ve?ini postajajo produktivni prebivalci svojih novih domovin, spo?tujejo zakone in nepisana dru?bena pravila, pla?ujejo davke itn. ?esar pa ni mogo?e re?i za prete?ni del migrantov iz muslimanskega sveta, ki zavra?ajo vklju?evanje v zahodne dru?be, se getoizirajo, no?ejo sprejeti sodobnih vrednot, ampak od avtohtonega prebivalstva celo zahtevajo, naj se prilagodi njihovemu na?inu ?ivljenja. Iz tak?ne multikulturnosti se lahko rodijo samo konflikti s terorizmom kot posledico, kar se ?e itak dogaja. Izjema so morda tur?ki priseljenci v Nem?iji iz zadnjih desetletij, ki so se v velikem ?tevilu vklju?ili v civilnodru?bene organizacije in stranke (Zeleni idr.). Dosegajo tudi ?e visoko stopnjo organiziranosti. Iz medijev smo lahko zvedeli, da se je npr. v Kolnu na demonstracijah v podporo Erdoganu zbralo okrog 40.000 tur?kih somi?ljenikov, kar naj bi bilo dvakrat ve?, kot je na demonstracijah zbrala Nemcev Pegida, to je nem?ko protiislamsko gibanje in ostala skrajna desnica. To jim je uspelo z obve??anjem po mo?ejah, prek svojih medijev, prek civilnodru?benih in politi?nih organizacij, prek spleta itn.

Osolnik je navedel tudi podatke raziskave mo?ganskega trusta Evropske vrednote o stali??ih in pogledih muslimanov, ki stalno ?ivijo v ?lanicah EU, na nov svet, ki jih obdaja. Raziskovalci so bili ob rezultatih raziskave ?okirani, saj je kar 44 odstotkov vpra?anih muslimanov mogo?e opredeliti kot islamske fundamentaliste; 54 odstotkov jih je prepri?anih, da je Zahod zaprise?en sovra?nik muslimanov in 71 odstotkov jih meni, da se ?enske ne bi smele posve?ati izobra?evanju in karieri. Kar 72 odstotkov francoskih muslimanov pa je naklonjenih ideji, da bi moralo biti ?eriatsko pravo glavni ali celo edini zakonik v dr?avi. Med britanskimi muslimani pa se s tem strinja 60 odstotkov vpra?anih.

Iz nem?kih migrantskih tabori?? pa prina?ajo mediji 9) naravnost srhljive podatke, ?eprav naj bi nem?ke oblasti omejevale novinarjem dostop do tabori?? in poro?anje o razmerah v njih. Lahko preberemo npr., da se je v njih razbohotil kriminal, nasilje nad jezikovnimi in verskimi skupinami, posilstva, trgovina z drogami, organizirana prostitucija. Mnogi migranti izginjajo v Francijo, ?vedsko ali pa celo v ilegalo in v podzemlje Nem?ije. Vse ve? je poskusov samomora. Pomo?ni muslimanski pazniki postajajo del kriminalnih zdru?b itn. Razmere bi naj bile povsem podobne tistim v Calaisu, Indomeniju in drugih muslimanskih getih. Zaskrbljujo?i podatki prihajajo tudi s ?vedske (Reporter, 18.12. 2017), v kateri so levi?arske vlade v preteklosti na ?iroko odprle vrata migrantom. V dr?avi bi naj bilo danes ve? kot 100 no go con, to je migrantskih con z mno?ico kriminala, v katere nih?e ne ?eli vstopati. Celo re?evalci si v primeru nesre? upajo vstopiti samo s ?eladami, neprebojnimi jopi?i in ob spremstvu policije. In ob dejstvu, da je bila integracija muslimanov v nova okolja ?e doslej neuspe?na, meni svetovni popotnik in publicist Gregor Preac 10), da bo s pove?evanjem njihovega ?tevila njihova integracija ?e manj verjetna. Prvi?, ker v demokrati?ni Evropi ne more? nikogar prisiliti v integracijo, in, drugi?, ker ni logi?no, da bi se vera, ki se uspe?no ?iri, podrejala. To je namre? vera, ki ima polne mo?eje, ?e vedno veliko rodnost, ustanavlja svoje organizacije, medije, ?e prve politi?ne stranke ter je ustvarjena za osvajanje, ne pa za podrejanje. Pri tem Preac opozarja, da je islam nekaj povsem drugega kot kr??anstvo. Ima namre? vgrajene mo?ne varovalke, kot so smrt za prestop, versko ?ista hrana, poroko dolo?a dru?ina in to le znotraj lastne verske skupnosti. Svojim dekletom prepre?uje poroko s staroselci, staroselska dekleta pa s poroko islamizira. Zato bi naj Nem?ija v zadnjem desetletju zabele?ila ?e okrog 15.000 prestopov v islam.


Evropa in njen odnos do beguncev


Kot smo ?e navedli, je v novem velikem migrantskem valu tudi mno?ica beguncev (20-25%), to je ljudi, ki so v vojnih spopadih izgubili svoje premo?enje, dru?inske ?lane in vse ostalo, kar je potrebno za normalno ?ivljenje, ali pa so preventivno zbe?ali pred strahotami vojne. Skladno z mednarodnimi konvencijami jim morajo evropske dr?ave priznati pravico do azila in zanje ustrezno poskrbeti. Z Dublinskim sporazumom, ki je bil sklenjen leta 1990 in stopil v veljavo leta 1997, so se ?lanice EU sporazumele, da bo statusne stvari v zvezi s priznanjem azila uredila tista dr?ava, ?lanica EU, v katero bo kandidat za azil najprej vstopil. To pa z namenom, da bi prepre?ili morebitno ve?kratno vlaganje pro?enj za azil ali pa samovoljno izbiranje dr?av za??itnic s strani kandidatov za azil. Zato dr?ave skrbno prou?ujejo pro?nje za azil tudi spri?o dejstva, da je med prosilci veliko takih, ki ne izpolnjujejo pogojev in dr?ave nimajo zanje ne primernega dela ne strehe nad glavo. Pape? Fran?i?ek sicer neutrudno poziva dr?avnike, naj ?iroko odprejo vrata svojih dr?av nesre?ni mno?ici migrantov, ne samo beguncem, ampak tudi tistim, ki jih ?ene po svetu ?elja po bolj?em ?ivljenju in varni prihodnosti. Pri tem poudarja 11), da migranti ne prihajajo praznih rok. Poleg zvrhanega ko?a izvirne doma?e kulture prina?ajo s seboj tudi veliko mero poguma in energije, sposobnosti in pri?akovanj. Tako bogatijo ?ivljenje narodov, ki jih sprejemajo, zato jih je treba sprejeti, ??ititi, in vklju?iti v najve?ji mo?ni meri in v skladu z dru?benimi mo?nostmi. Drago Ocvirk pa je k temu pape?evemu zapisu dodal, da vse ?ive vrste obstojijo le, ?e se ?irijo. Ne nazadnje, ali ni ?love?tvo poselilo svet iz enega samega gnezda, menda v Afriki? Kdo je brez prednikov, ki niso pri?li od nekod? Tak je zakon ali nagon ?ivljenje v?eraj, danes in jutri. Tudi Ameri?ani v Ju?ni in Severni Ameriki, z izjemo indijanskih domorodcev, so vsi potomci migrantov ali novi migranti. Zato se Evropa in mednarodna skupnost nasploh zavedata trajnosti migracij in si zato v zvezi z njimi prizadevata za ?loveka vredne re?itve. Najslab?e bi namre? bilo, ?e bi jih prepustili stihiji, namesto, da bi jih s skupnimi mo?mi sistemsko re?evali. To je naslednji korak, ki ga bo treba storiti za bolj miren in slehernemu naklonjen svet. Vendar imajo mnoge dr?ave veliko socialnih problemov, ki jih s te?avo re?ujejo, ?e med lastnimi dr?avljani, in so njihove materialne mo?nosti omejene. Slovenija ima npr. po podatkih tiska okrog 300.000 ljudi, ki ?ivijo pod pragom rev??ine, tudi takih, ki so delali po 40 let. Kajti ni dovolj ekonomske migrante sprejemati, ampak jim je treba nuditi tudi dostojne pogoje za ?ivljenje. Potiskanje migrantov v tabori??a in gete ali pa celo njihovo vra?anje na stare domove, ?e jim ne more? nuditi ?ivljenjskih pogojev, kot to npr. po?ne Nem?ija po nesre?nem valu, ki ga je spro?ila Merklova, se lahko kon?a tragi?no zanje in za dr?avo gostiteljico.


Muslimani v Sloveniji


Po podatkih popisa bi se naj ?tevilo muslimanov v Sloveniji v obdobju 1991-2015 pove?alo s 30.000 na okrog 60.000. Po podatkih iz nekaterih muslimanskih virov pa bi jih naj bilo celo ?e okrog 100.000, kar pa uradno ni potrjeno, a se je mufti Ne?ad Grabus ob neki prilo?nosti ?e pohvalil, da bo ?ez dvajset let ve?ina Slovencev muslimanov. Prete?no so to ekonomski migranti iz biv?ih jugoslovanskih republik in ?e prvi njihovi potomci. Za islam na Balkanu pa velja, da je bil doslej liberalen in je sprejemal evropski na?in ?ivljenja, zato z integracijo balkanskih muslimanov v evropske dru?be ni bilo kakih vidnih problemov.

Je pa vse ve? podatkov, da je radikalizacija prodrla tudi v vrste slovenskih muslimanov. Na spletni strani jeseni?kega muslimanskega dru?tva Hak-Resnica je Jeseni?an Alir Hasanagi?, ki to spletno stran ureja, ter je v Katarju ?tudiral islamsko teologijo in islamsko pravo, takole razlagal (Reporter, 21. 9. 2015) ?eriatsko pravo: Islam gleda na druge politi?ne sisteme in njihove zakone kot na zakone, ki si jih je izmislil ?lovek?Vsak, ki si vzame pravico in predpi?e zakon, ki ga Alah ni predpisal, se je na ta na?in postavil na mesto, ki pripada izklju?no Bogu. S tem je postal po islamski terminologiji tagut ali la?no bo?anstvo?Islam gleda na dana?nje vladarje, ministre, sodnike in pravnike zahodnih dr?av kot na la?na bo?anstva. V intervjuju za Delo pa naj bi ?e pojasnil, da demokracija tako in tako ni del islama. Islamska skupnost v Sloveniji je sicer obsodila ?tevilne teroristi?ne napade d?ihada, vendar prihaja v javnost vse ve? podatkov, da tudi v tej skupnosti sklepajo ?eriatske zakonske zveze, po ?igar predpisih ?ena ne more odkloniti mo?u spolnih uslug, razen v primerih, ko ?eriat to dopu??a (menstruacija, nose?nost, zdravstveni razlogi). V Reporterju (18. 1. 2016) smo lahko prebrali, da se je muslimanska skupnost v Sloveniji na nekatera vpra?anja ?asopisa okrog uvajanja ?eriatskega prava v Sloveniji zavila v molk. Glede na to, da se na te skope informacije o uporabi ?eriatskega prava v Sloveniji ni nih?e zganil, lahko sklepamo, da so za na?e velike ?lovekoljube z leve, tudi za feministke, te teme zelo neprijetne, in bi jih najraje pometli pod preprogo. Kot so tudi sicer ob vse pogostej?ih brutalnih d?ihadisti?nih teroristi?nih napadih, celo na mo?eje, tr?nice, markete, z mno?ico nedol?nih civilnih ?rtev, najraje mol?ali, jih podcenjevali ali pa z veliko muko obsodili.

Januarja 2014 je bila v prostorih Dru?ine predstavitev knjige Razumeti islam in d?ihad, pisatelja Nobeela Qureshija. Religiolog dr. Drago Ocvirk, ki je knjigo prevedel v sloven??ino, je dejal na predstavitvi 14), da knjiga nakazuje odgovore na vpra?anja, ki si jih danes vsi zastavljamo, to je , kaj je d?ihad v resnici, kdo so pravi muslimani, je islam dejansko religija miru in morda najpomembnej?e, kako naprej? Predstavitve se je udele?il tudi tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Pori?, ki pa je ocenil, da je knjiga sovra?na do islama, in da je Dru?ina z njeno izdajo ravnala v nasprotju s pape?em Fran?i?kom, ki poziva k strpnosti in dialogu med verami. Opozoril je tudi, da je avtor knjige konvertit iz islama v kr??anstvo in kot tak seveda pristranski v obravnavi in primerjavi svoje nekdanje in sedanje vere. Dejal je ?e, da je islam veliko bolj miroljuben od kr??anstva, saj naj bi bila Stara zaveza Svetega pisma veliko bolj nasilna, kot je islam. Iz tiska, ki je poro?al o predstavitvi knjige, pa ni bilo opaziti, da bi se Pori? pri tem obsojanju kr??anstva in poveli?evanju islama kakorkoli dotaknil ?tevilnih odlomkov iz Korana, ki spodbujajo muslimane k sveti vojni. Zamol?al bi naj tudi strahote, ki jih s Koranom v roki in Alahom v mislih po celem planetu povzro?ajo d?ihadisti. Kar je bistvo tr?enja med islamsko in drugimi civilizacijami (kr??ansko, indijsko, budisti?no idr.). S pometanjem teh dejstev pod preprogo pa ne bo kredibilen in ne bo ni?esar prispeval k razumevanju islama in k so?itju z njim. Dr. Ocvirk je na koncu spomnil tudi na to, da je ?el ?ez Slovenijo migrantski cunami, ki je veliko stal slovenske davkopla?evalce, ki zato ne morejo biti brezbri?ni do tega pojava. Pa da je za?etni zmagovalni pohod islamske dr?ave (kalifata) podprl skoraj ves muslimanski svet. Nekatere dr?ave (npr. Savdova Arabija) so ga na za?etku tudi izdatno finan?no podpirale vse dotlej, dokler se ni ta verska totalitarna dr?avna tvorba obrnila tudi proti muslimanom, in celo proti radikalnemu sunitskemu krilu. Stvar je ?la tako dale?, da se je celo Savdova Arabija, islamska dr?ava s ?eriatskim pravom, za?ela ograjevati pred islamsko dr?avo s sofisticirano mejno pregrado, ki je svet ?e ni videl. Tudi na to bi bilo treba spomniti Nevzeta Pori?a, ki tako zelo poveli?uje miroljubnost islama in s tako lahkoto pozablja na brutalne zlo?ine d?ihada, ki pretresajo cel svet.

Nov migrantski val je prizanesel Sloveniji v tem smislu, da niti med begunci niti med ekonomskimi migranti ni bilo ve?jega interesa za Slovenijo in je bilo tako ?tevilo prosilcev za azil zanemarljivo. Je pa Slovenija pristala na sprejem prve vsiljene kvote okrog 670 beguncev iz Gr?ije in Italije, ?emur pa so se dr?ave vi?egrajske skupine uprle. Slovenija pa je bila vpletena v ta val na druga?en na?in, saj je nasilno pljusknil prek na?ega ozemlja, nas zasa?il nepripravljene in dobesedno sesul dr?avno mejo, ki je hkrati evropska schengenska meja. Zatajil je tudi varnostni vidik, saj smo spu??ali prek meje ljudi, ne da bi vedeli, kdo so in od kod prihajajo. Zapoznelo postavljanje ograje na meji ni moglo ve? popraviti tega, kar se je zgodilo. Po podatkih tiska 12) bi naj ve?jemu ?tevilu migrantov izdajali potrdila, da so Sirci, a so potem nem?ki varnostni organi ugotavljali, da so Maro?ani, Al?irci, Pakistanci, Afganistanci in celo Kosovari, Albanci in Romi. Tako se je ?e itak zloglasna balkanska pot, po kateri ?e dolgo potuje oro?je, droge in drug kriminal, na ?iroko odprla tudi za ilegalce. Posledice teh dogajanj so znane. Ve?je ?tevilo dr?av na tej poti se je ogradilo in nam s tem sporo?ilo, da nam ne zaupajo in schengen je tako tudi uradno padel.

Na pomirjajo?a zagotovila predstavnikov vlade, da je stvar pod nadzorom, se je med drugimi oglasil na spletni strani tudi nekdanji poslanec Andrej Magajna in s konkretnimi argumenti izpodbijal vladne uradnike. Po dublinski pogodbi morajo namre? begunci zaprositi za azil v prvi dr?avi EU, v katero stopijo. Vendar ali se lahko smatra za begunca, ki smo mu dol?ni nuditi azil, migrant, ki ga ni zanimala ne prva, ne druga ne tretja dr?ava, ampak je sam dolo?il, da bo npr. zaprosil za azil v Nem?iji, ?vedski, Finski. Kaj pa spo?tovanje na?ega kazenskega zakonika? Npr. ?lena 380, ki pravi, da je prepovedano prehajanje meje ali ozemlja dr?ave. Pa ?lena 308, ki gornjo kr?itev sankcionira tako, da se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let ali z denarno kaznijo, kdor nasilno prekora?i dr?avno mejo, in ?e naprej, da se enako kaznuje tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje v Sloveniji. Ob teh ugotovitvah, pravi Magajna, je pravna dr?ava odpovedala oziroma ?e huje, je sama vlada v bistvu izvajala kaznivo dejanje tihotapljenja ljudi. Tudi v varnostnem oziru ni ve? tako zelo samoumevno, da tudi Slovenija ne bi mogla postati tar?a d?ihada, kot bi nas rad o tem prepri?al zunanji minister Karel Erjavec. Kajti za radikalne muslimane smo tudi mi del Zahoda, imamo na?e vojake v raznih misijah na Bli?njem vzhodu in v Srednji Aziji, ter smo kot taki v pogojih medijske globalizacije dovolj ?iroko mednarodno vidni.

Sredi leta 2016 so se na Trgu Republike zbrali predstavniki Zbora za republiko, Zdru?enja za vrednote slovenske osamosvojitve, SLS, NSi in SDS. Ugotovili so 13), da razviti svet od Amerike do Ju?ne Koreje strogo regulira pritok migrantov, medtem ko so dogodki ob zadnjem velikem migrantskem valu pokazali, da Evropa in z njo Slovenija nimata jasnih pojmov, kako temu stre?i. Zato so pozvali politike, ki jim je bila zaupana slovenska dr?ava in njena varnost, da naj na mejah zagotavljajo spo?tovanje in izvajanje schengenskih pravil in predpisov in prepre?ijo prihod ilegalnih migrantov. Tistim pa, ki no?ejo spo?tovati ustavnih na?el na?e dr?ave, naj zavrnejo gostoljubje.



Viri:

  1. Reporter, 16. 11. 2015
  2. Delo, 12. 11. 2015
  3. Reporter, 22. 2. 2016
  4. Demokracija, 16. 3. 2017
  5. Reporter, 23. 11. 2015
  6. Reporter, 21. 9. 2010
  7. Delo, 13. 11. 2015
  8. Reporter, 27. 8. 2017
  9. Reporter, 30. 5. 2016

10)Reporter, 1. 8. 2016

11)Reporter, 8. 1. 2018

12)Reporter, 7. 3. 2016

13)Demokracija, 7. 4. 2016

14)Demokracija, 9. 2. 2017




EVROPA IN POSLEDICE MIGRACIJ



Spopad ali dialog civilizacij


Kot smo lahko videli v predhodnih poglavjih so bili v preteklosti odnosi med kr??ansko Evropo in svetom islama konfliktni. Marko Osolnik je dejal 1), da je bil islam tisti versko-civilizacijski Drugi, v nasprotju do katerega se je v srednjem veku, predvsem v obdobju kri?arskih vojn, generirala in konstituirala Evropa kot civilizacijski izvor dana?njega globalnega Zahoda. Zavra?a tudi teze, da bi naj muslimani veliko prispevali k evropski kulturi. Kajti prva ozemeljsko politi?na panevropska entiteta je bil frankovski imperij Karla Velikega in ta je imel poudarjeno kr??ansko identiteto. Procesi modernizacije in predvsem sekularizacije v zadnjih dveh stoletjih, pri katerih islam nima nobenih zaslug, in jih celo zavra?a, so ?e dodatno predruga?ili ve?ino evropskih dr?av, a stari antagonisti?ni ob?utki do islama so ostali in se celo krepili. To bi naj bila posledica dejstva, da muslimanski svet, z redkimi izjemami kot Tunizija in Indonezija, ob?utno zaostaja v modernizacijskih procesih, kar si na Zahodu ?tevilni ljudje razlagajo s tem, da je to civilizacija, ?igar nelo?ljive sestavine so pasivnost, iracionalnost, fatalizem, zaostalost na vseh podro?jih, avtoritarnost in nasilnost. Zato nasprotja obstajajo naprej in bo dialog zelo te?aven, ?e ne celo nemogo?.

Dr. Ekmeleddin Ihsanoglu, ugleden tur?ki akademik, politik, diplomat in funkcionar Islamske konference pri OZN pa zavra?a tezo o spopadu civilizacij. Pri tem citira 2) besede nekdanjega iranskega predsednika Mohameda Hatanija, da so vse na?e civilizacije, od kitajske do staroegiptovske, prek gr?ke, rimske in islamske do dana?nje zahodne v bistvu del nekak?ne ?tafete, po kateri se znanje, omika in kultura prelivajo iz roda v rod, zaradi ?esar tega ?tafetnega toka civilizacij ne gre prekinjati. Zato je tudi Generalna skup??ina OZN leto 2001 razglasila za leto dialoga med civilizacijami. Ekmeleddin je ?e dejal, da bi si naj Islamski svet kljub grenki dedi??ini kolonializma prizadeval obrniti nov list v odnosu do Zahoda, a ti desetletja trajajo?i poskusi niso obrodili sadov. ?e ve?, po 11. septembru so dokon?no za?li v slepo ulico.atanija, da so vse na?e civilizacije, od kitajske do staroegiptovske, prek gr?ke, rimske in islamske do dana?nje zahodne v bistvu del nekak?ne neskon?ne ?tafete, po kateri se znanje, omika in kultura prena?a iz roda v rod. Zato tega ?tafretnega toka civilizacij ne gre prekinjati. Hata

Tudi koprski publicist Eros Bi?i? je menil 3), da smo z 11. septembrom do?iveli pravo apokalipso (strahoto), in da se je za?el dramati?en, tragi?en, dokon?en in nepovraten proces, ki je za vselej spremenil na?o usodo. Kajti pojavil se je nov element, samomorilski napadalci, kamikaze, ki so sre?ni, ko umirajo, ter jih je mogo?e ustaviti samo, ?e jih pravo?asno odkrijemo, kar pa je zelo te?ko? In ?tevilo teh mu?enikov neprestano raste?Vsak odgovor s policijo ali vojsko na njihova dejanja ustvarja nove valove rekrutov. Tr?a?ka publicistka in javna delavka Nadja Maganja pa ni tako ?rnogleda. Meni namre? 4), da demokracije ne bo mogo?e prenesti v muslimanski svet s preventivnimi vojnami, ampak bo treba muslimanskim dr?avam dati ?as, da se tudi pri njih teokratski in tiranski sistemi spremenijo v demokrati?no vladavino. ?eprav d?ihad izsiljuje vojno, sam mislim, da gre pri tem za trk civilizacij, kot ga je ozna?il ameri?ki pravnik in politik Samuel Huntigton (1927-2008), ko je dejal, da bodo v obdobju po hladni vojni kulturne in verske razlike prete?ni izvor konfliktov, in da bo ekstremizem glavna gro?nja svetovnemu miru.

O naravi konfliktnih odnosov med muslimani in zahodno dru?bo govori tudi izjava predsednika avstralske vlade Kevina Rudda, objavljena na spletu, ko se je obrnil na muslimane, ki bi radi ?iveli po islamskih zakonih, in jim povedal, da so napro?eni da zapustijo Avstralijo. Kajti migranti se morajo prilagoditi Avstraliji in ne Avstralija njim. Dejal je ?e, da mu je dovolj poslu?ati govorice o tem, kako da so Avstralci zaskrbljeni, da ne bi s svojim na?inom ?ivljenja ?alili posamezne migrante in njihovo kulturo. Pri tem je posebej poudaril, da so ta narod osnovali mo?je in ?ene kr??anske vere po kr??anskih principih. Zato so v na?ih ustanovah in ?olah kr??anski simboli. ?e je Bog za vas ?alitev, vam predlagam, da si izberete drug del sveta za va? dom?.Mi vam va?o vero dovoljujemo?V kolikor pa se ne ?elite vklju?iti v na? sistem?,vam iz srca priporo?am, da svobodo, ki jo imamo tu pri nas, izkoristite in svobodno zapustite na?o dr?avo. Nismo vas mi prisilili priti sem?Na?e ustavne demokrati?ne vrednote in zakoni morajo veljati za vse.


Nasilje in varnostni problemi


Najbolj na kratko, strnjeno in slikovito je posledice migracij opisal Gregor Preac v Reporterju 5) reko?, da je priseljevanje v Evropo pripomoglo k brexitu, privedlo do vsaj deset na novo ograjenih dr?avnih meja znotraj EU, pa vzpostavilo mno?ico dr?avnih in nekaj ilegalnih tabori?? v Nem?iji, Italiji, Gr?iji in drugod ter destabiliziralo Balkan. Pove?alo se je ?tevilo getov po evropskih mestih, z razmahom kriminala in teroristi?nih akcij ter uvajanja izrednih razmer. Evropska dru?ba se je polarizirala in v njej se razra??ajo ekstremizmi. Pove?ala se je krepitev nadzora nad geti, mo?ejami in celotno muslimansko skupnostjo, ki se tako ?e bolj oddaljuje od ve?ine evropskega prebivalstva. Obstaja verjetnost, da se bo znotraj EU vzpostavilo o?je schengensko obmo?je, kar bi lahko ?e dodatno razklalo EU. Skladno z dublinskim postopkom so se za?ele ?e prve deportacije migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil (Nem?ija, Avstrija idr.), ter so jih dr?ave dol?ne vra?ati v tisto ?lanico EU, v katero so migranti najprej stopili, kar ?e dodatno zaostruje odnose med ?lanicami UE. Vra?ati sta jih za?eli Nem?ija in Avstrija po nekaj sto na dan ob silovitem revoltu mnogih kandidatov za povratek, kar lahko pomeni, da nimata primernega dela zanje, oz. da so nezaposljivi. ?eprav se dolo?eno ?tevilo muslimanov integrira v zahodne dru?be, pa ve?ina obti?i v tabori??ih ali getih, z vsemi posledicami za njihovo po?utje in varnostna tveganja. Ti migranti namre? prihajajo z velikimi pri?akovanji o delu, stanovanju ipd., pristanejo pa v te?kih razmerah migrantskih tabori?? ter v dru?benem okolju in podnebju, ki ga niso vajeni, in ga niso pri?akovali. In kako bo ?ele ?ez ?as, pravi Preac, po dalj?i zaprtosti, ujetosti, nesmislu, brezperspektivnosti in v strahu pred vra?anjem. V teh nevarnih varnostnih razmerah zaostruje npr. nem?ka vlada ne le nadzor nad dogajanji v migrantskih tabori??ih in getih, ampak tudi nad, v Nem?iji rojenimi muslimanskimi duhovniki, njihovim verskim izobra?evanjem, nad pridigami itn. Kar, seveda, mo?no vznemirja zlasti ve?milijonsko tur?ko skupnost v Nem?iji, zasidrano tudi v socialdemokratski stranki in stranki Zelenih, ki vidi v tem okrepljenem nadzoru napad na tur?ko manj?ino in krepitev skrajne desnice. Vsi ti ukrepi pa so povrhu vsega povezani z ogromnimi finan?nimi bremeni, o katerih, kot bomo videli v nadaljevanju, vlade skrivajo podatke ali pa o njih ?e nimajo pravega pregleda.

Preac meni, da marsi?esa tega ne bi bilo, ?e ne bi bilo naivnega vabila Merklove migrantom. Opozarja tudi, da nem?ke obve??evalne slu?be ugotavljajo, da 80% migrantov prihaja z la?nimi identitetami, da so v modernem gospodarstvu te?ko ali sploh nezaposljivi, v moderni dru?bi neprilagodljivi in sposobni pre?iveti le na dolgoro?nih socialnih podporah v tabori??ih in v getih z velikim varnostnim tveganjem.Tudi sicer je radikalni islam ?e v preteklosti, pred sedanjim velikim migrantskim valom, pospe?il nova?enje svojih novih ?lanov na Zahodu, tudi prek spreobra?anja iz kr??anstva v islam. Z novim valom pa se je terorizem ?e dodatno razmahnil. Francoske obve??evalne slu?be npr. ugotavljajo, da je v Franciji vsako sekundo pripravljenih od 300 do 350 potencialnih teroristov. Po podatkih CIE pa naj bi od rok teroristov samo v letu 2012 umrlo 9.068 ljudi, ranjenih pa naj bi bilo 11.900. V zadnjem desetletju pa se je ?tevilo teroristi?nih napadov samo ?e pove?evalo in bi se naj, po podatkih medijev 6) v letu 2015 povzpelo na 16.000. Ve?ina napadov je naperjena proti ?iitom, kristjanom in zahodnjakom nasploh ter judom. Njihovi storilci pa so najve?krat radikalizirani sunitski muslimani, podprti s strani bogatih zalivskih dr?av, na ?elu s Katarjem in Savdovo Arabijo. Pove?ujejo se tudi kriminalna dejanja spolnih zlorab. V mestu Roterham v Veliki Britaniji je bila npr. leta 2017 obsojena skupina mo?kih iz Pakistana, ki bi naj v obdobju 1997-2013 zlorabila okrog 1400 otrok. Vse bolj pogosti so tudi napadi znotraj migrantskih vrst, zlasti v odnosu do kr??anskih beguncev, ki jih npr. v Nem?iji vsaj neformalno ?e lo?ujejo od muslimanov. Marko Osolnik je ob tem prodiranju radikalnega muslimanskega nasilja v Evropo opozoril 7) na resna svarila biv?ega poveljnika ?vicarskih varnostnih sil Andreja Blattmana, da je Evropa na pragu dr?avljanske vojne med avtohtonimi Evropejci na eni strani in radikaliziranimi muslimani na drugi strani. Pape? Fran?i?ek pa, kot smo ?e videli, celo omenja, da je ta vojna, po kosih, ?e tu. K ?emur pa je treba dodati ?e to, da gre pri tej vojni hkrati tudi za zelo krvav znotrajislamski verski obra?un med suniti in ?iiti ter med radikalnim in zmernim islamom nasploh.


Postopna islamizacija Evrope


Zadnji migrantski val in desetletja priseljevanja muslimanov pred tem so ?e mo?no zaznamovala demografsko podobo Evrope, zlasti njenih ve?jih mest. Po podatkih medijev 8) pari?ko predmestje Denis ima npr.eno najve?jih koncentracij muslimanske populacije v dr?avi in velja za najnevarnej?i predel Francije. Takoj za njim so blokovska naselja Pariza, ki so v krempljih tolp in teren za nova?enje islamskih skrajne?ev, ki so Franciji v minulih letih povzro?ili toliko gorja. Za Francijo, meni Bo?tjan M. Zupan?i? 9), je ?e prepozno, ker jih je tam ?e ?ez osem milijonov. Imajo veliko rodnost, francoske ?ene pa kontracipirajo in abortirajo. Po njegovem mnenju je povsem jasno, da se bosta krivulji ?tevil?nosti, to je upadanja Francozov in rasti muslimanov, nepovratno sre?ali. Podobno naj bi veljalo tudi za Veliko Britanijo in Nem?ijo. Ta vlak naj bi ?e odpeljal in je tako vseeno, kaj vse je to povzro?ilo. Ali dekadenca Evrope, ali ekonomski interesi njenih demografsko pe?ajo?ih dr?av ali pa osvajalske ambicije radikalnega islama. Pojav islamizacije je prisoten tudi v Vzhodni Evropi, saj naj bi bilo npr. po podatkih medijev v Moskvi ?e dva milijona muslimanov. Za ve?ja angle?ka mesta poro?ajo mediji 10), da je polovica mladih v njih ?e muslimanov. V Zahodni Evropi je danes, kot smo lahko videli, ?e prek 10.000 mo?ej in se pospe?eno gradijo nove in nove. Mediji so prinesli 11) tudi zanimivo podrobnost, da je med novorojenimi otroki v Bruslju in Antwerpnu ?e dalj ?asa najpogostej?e ime Mohamed. V Angliji, Welsu in nekaterih regijah Francije, Danske in Nem?ije pa postaja najpogostej?e zadnje ?ase ter bi naj postalo tudi najpogostej?e mo?ko ime na svetu, saj naj bi tako ime imelo ?e okrog 150 milijonov mo?kih.


Finan?ne posledice migrantske invazije na Evropo


O tem ni kakih razpolo?ljivih in celovitih analiz, saj so dr?ave skope z informacijami oz. jih cenzurirajo. Na dan prihajajo zgolj delni podatki, iz katerih se da le pribli?no in nepopolno oceniti obseg denarnega toka, povezanega z migracijami. Naj se najprej dotaknemo cene, ki jo pla?ujejo migranti za svoje tvegane in mnogokrat usodne poti v bolj?i svet. Po podatkih medijev 12) bi naj samo 900.000 migrantov, ki jih je sprejela Nem?ija leta 2016, pla?alo tihotapcem okrog 3 milijarde evrov. Sledil je sporazum med EU in Tur?ijo z namenom, da bo slednja aktivneje omejevala migracijski val z njenega ozemlja, za kar je bila nagrajena s tremi milijardami evrov. Italiji bi naj EU za leto 2017 tudi odobrila tri milijarde Evrov za vzdr?evanje migrantov, ki pljuskajo na njeno ozemlje iz Eritreje, Libije, Somalije in podsaharske Afrike. Ni razpolo?ljivih podatkov, koliko je prejela Gr?ija za vzdr?evanje migrantskih tabori??. Prav tako sklepa Evropska Unija dogovore o denarni pomo?i tudi z Al?irijo, Libijo in Egiptom, da bi okrepili svoje varnostne sile in pomagali zajeziti migrantski tok iz Afrike preko Sredozemlja v Evropo. Ob te?avah, ki se pojavljajo z vra?anjem beguncev v njihove mati?ne dr?ave, je za?ela Nem?ija ponujati kandidatom za repatriacijo celo visoke nagrade, ?e se prostovoljno vrnejo domov, ter naj bi ?akalo na povratek ?e najmanj 60.000 migrantov. Ni zanesljivih informacij niti o stro?kih vzdr?evanja migrantov v posameznih dr?avah (ustanavljanje, vzdr?evanje in upravljanje tabori??, prehrana, socialne pomo?i in zdravstvena oskrba, ?olanje, prevajalci itn.). Za Slovenijo je prodrl v javnost podatek, da nas stane en migrant mese?no okrog 2000 evrov. ?e to preslikamo na okrog 900.000 migrantov, ki so prispeli v Nem?ijo samo v letu 2016, smo pri skoraj dveh milijardah stro?kov mese?no, ?tiriindvajsetih letno itn. Tudi ni podatkov o stro?kih prevoza migrantov npr. prek balkanske smeri na Sever, ki so jih ve?inoma pokrivale vmesne dr?ave. Nimamo podatkov o finan?nih bremenih, ki so padla na EU in posamezne dr?ave v zvezi s postavljanjem mejnih ograj, s krepitvijo preventivnih in represivnih varnostnih organov, pa s pove?anim nadzorom nad muslimansko skupnostjo v Evropi in nad migrantskimi potmi, kot so npr. balkanska pot ali Sredozemsko morje ter z re?evalnimi akcijami v njem. ?e be?en vpogled v navedene ?tevilke pa nam govori, da gredo ti stro?ki v stotine milijard evrov.


Razkoli v evropski dru?bi


?e samo povr?no pogledamo posledice, ki jih je v EU spro?il migrantski val, lahko ugotovimo, da je ?lo za pravi potres. Splo?no znano je npr., da je eden od vzrokov brexita tudi nemo? EU pri obvladovanju migrantskih tokov. Do razkola je pri?lo tudi med Brusljem in vi?egrajsko skupino, ki je odrekla pokor??ino politiki vsiljenih migrantskih kvot. Razpoke so nastale tudi znotraj posameznih dr?av, kjer se je v mnogih dr?avah za?ela krepiti skrajna desnica, ki s svojo prenapeto retoriko ?e dodatno izziva sovra?ne reakcije migrantov kot tudi evropske levice, ki bi na ?iroko odprla vrata migracijam v duhu vpra?ljive politi?ne korektnosti in z nekriti?nim vztrajanjem na multikulturalizmu oziroma kulturnem so?itju evropskega sveta in islama, ki pa se doslej ni obneslo. ?e ve?, d?ihad s svojimi krutimi dejanji proti zahodnjakom in kooperativnim muslimanom posku?a to so?itje na vsak na?in onemogo?iti. Odpor do nekontroliranega toka migracij se je potem prena?al tudi na resne in dr?avotvorne stranke, kot npr. na CSU v Nem?iji, to je katoli?ko konservativno stranko in kasneje tudi na CDU, ali drugo partnerko sedanje nem?ke vlade. Dru?benim potresom, povzro?enim z migrantskim valom ?e ni videti konca, saj se npr. odnosi med Brusljem in vi?egrajskimi dr?avami ?e naprej zaostrujejo. V Italiji se je protimigrantsko razpolo?enim desnim strankam v za?etku ?eta 2018 obetal naskok na oblast na predstoje?ih parlamentarnih volitvah. Krepi se odpor proti islamizaciji Evrope, pa proti velikanskim varnostnim tveganjem, ki jih predstavljajo migrantski geti in tabori??a.


Viri:



MO?NI RAZPLETI MIGRANTDSKE KRIZE



Pogledi evropske (in slovenske) levice na migracije


Mo? evropske (in slovenske) levice pri oblikovanju javnega mnenja je ?e vedno zelo velika. V biv?ih komunisti?nih dr?avah ?e posebej, ker je ob vstopu v tranzicijo v ve?ini dr?av levica obdr?ala v svojih rokah glavne vzvode realne dru?bene mo?i, kot so kapital, mediji, represivni organi, kultura in civilna dru?ba. Velika je tudi zaradi tega, ker pretekli totalitarni sistemi niso bili enakopravno obravnavani ali z istimi merili. Po podatkih ?rne knjige komunizma (Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999), ki so jo pripravili ?tirje francoski in poljski levi?arski intelektualci, in je bila prevedena v 16 jezikov in prodana v milijon izvodih ter velja za verodostojno delo, je npr. komunizem povzro?il skoraj 100 milijonov ?rtev (ZSSR 2o mio, Kitajska 65 mio, Vietnam 1 mio, Severna Koreja 2 mio, Kambod?a 2,3 mio in ostalo drugi). Medtem ko naj bi, po istih virih, nacizem povzro?il le okrog 25 milijonov ?rtev. Kljub temu so grozote, ki jih je povzro?il komunizem, skoraj ?e pozabljenje. ?e ve?, nad njimi se evropska levica ni zgra?ala, medtem ko so grozote nacizma ?e vedno zelo ?ive. Alain Besancon, nekdanji levi?ar, zgodovinar in publicist, avtor uvodnika v navedeno knjigo, meni, da je eden od razlogov za blagohotno obravnavanje komunizma tudi dejstvo, da se je komunisti?na stran (?ele) v drugi polovici druge svetovne vojne vendarle pridru?ila zahodnim zaveznikom proti nacisti?ni Nem?iji, ter dala pomemben prispevek pri zmagi nad njo. Zato so bili mnogi ljudje, zlasti tisti na Zahodu, ki niso nikoli okusili komunizma, prepri?ani, da bolj?evi?ki zavezniki v boju proti Absolutnemu zlu (nacizmu) ne morejo biti tudi sami zli. K temu bi dodal ?e misel, da so bili komunisti v drugi svetovni vojni na zmagoviti strani, in zmagovalcev nima kdo kaznovati, pa ?e so po?eli ?e tako hude zlo?ine. In ker ni bilo obsodbe in kazni, ni bilo niti kesanja niti katarze (duhovnega o?i??enja). Na ta na?in je levica uspela ohraniti svoj obraz kolikor toliko neomade?evan in z njim svoj vpliv na javno mnenje ter ?e vedno pomembno obla?i in vedri, tudi v zvezi s temami, povezanimi z islamom, d?ihadom, migrantsko krizo ipd.

Ob objavi dveh kriti?nih del o islamu in d?ihadu Oriane Fallaci v prej?nih desetletjih (Bes in Ponos ter Mo? razuma) je npr. francoska levica dobesedno pri?gala grmado za avtorico. In to v pogojih, pravi avtorica, ko pa islamski rasizem, to je sovra?tvo do nevernikov in posebej do ?idov, suvereno vlada naokoli, mu nikjer ne sodijo in ni bil nikoli kaznovan. K ?emur je dodala, da, ?e pove? neko svojo kriti?no misel o Vatikanu, katoli?ki cerkvi, pape?u, Jezusu in svetnikih, se ti ne zgodi ni?. ?e pa stori? isto v zvezi Koranom, Mohamedom, Alahovimi sinovi?, si nakoplje? prekletstvo levice (in islama) in postane? rasist, ksenofob, bogokletne?. In to v ?asu, ko pa lahko pakistanski veleposlanik v OZN na veliko razgla?a, da je prva listina o ?lovekovih pravicah Koran in prva deklaracija o ?lovekovih pravicah tista, ki jo je razglasil Mohamed v Medini. Zato Fallacijeva smatra, da se je levica, ?eprav h?i laicizma in liberalizma, povsem spridila. V karkoli se ?e obla?i, v rde?e, ro?nato ali zeleno, je v bistvu konfesionalna, verska opcija, ker izhaja iz versko zaznamovane ideologije, to je iz ideologije, ki se sklicuje na absolutne resnice... Je torej podobna cerkvam, vendar ne tistim, ki so iz?le iz kr??anstva, in so v nekem smislu odprte za svobodno voljo?Pa? pa je bolj podobna islamu, ker tako kot islam meni, da jo je Bog poljubil? Meni ?e, da je nezmotljiva, in se nikoli ne opravi?i, kakor islam?Zahteva svet po svoji podobi?in kakor islam tudi ona zasu?njuje svoje vernike, jih stra?i, poneumlja?Je avtokratska in totalitarna? Pri ?emer je ?e pripomni la, da na Zahodu desnice, tiste reakcionarne, topoumne in fevdalne ni ve?. Dana?nja desnica na Zahodu, z izjemo kakega njenega skrajnega krila, je namre? razsvetljena, liberalna, civilizirana...Edina nespodobna, reakcionarna, topoumna in fevdalna desnica je danes islam?

Podobno dr?o kot evropska ima tudi slovenska levica, tudi do migrantske krize. Sestavlja jo prava pahlja?a raznih strank, civilnodru?benih in nevladnih organizacij, akademskih krogov idr., ki so ve?inoma varno prisesani na dru?bena korita. Naj kot prvo omenim klasi?no parlamentarno levico, ki je s svojimi pogledi tako na levo, da je v opoziciji celo levosredinski vladi. S svojo nereflektirano (nepremi?ljeno), sicer dopadljivo, a s stvarnostjo skregano socialno retoriko bi delili in delili, tudi to, kar ?e ni bilo ustvarjeno. Kot v prej?njih komunisti?nih re?imih, dokler se ni ekonomija sesula sama vase. In kot so v preteklosti do poslednjega dne podpirali bankrotirane komunisti?ne dru?bene eksperimente, tako danes na vse pretege vabijo migrante v dr?avo, kar na desettiso?e, celo stotiso?e, in to vse po vrsti, tudi ekonomske. To, da ima Slovenija prek tristotiso? svojih dr?avljanov pod pragom rev??ine, jim ni nobena ovira. V krogih civilnodru?benih in nevladnih organizacij, evropskih in slovenskih, pa ugotavlja 1) Marko Osolnik prisotnost naivnega in nereflektiranega humanizma. Pri zelo ?irokem krogu podpornikov migracij pa naj bi bil po Osolnikovem mnenju v ozadju tudi sociopsiholo?ki pojav, za katerega se je v zadnjih letih uveljavil izraz etnomazohizem, ali mo?an odpor in celo sovra?tvo do lastnega naroda, njegove kulturne dedi??ine in zahodne civilizacije na sploh. Ta pojav je v znatni meri posledica kulturne indoktrinacije s koncepti kulturnega marksizma, ki so jih izdelali misleci t.i. frankfurtske ?ole. Njihov veliki podpornik in propagator je George Soros, mad?arsko ameri?ki kontroverzni (sporni) poslovne?, in njegova organizacija Open society foundation (Fundacija za odprto dru?bo). Njegovo premo?enje se po podatkih s spleta ceni na okrog 8 milijard ameri?kih dolarjev, ki bi jih naj pridobil v glavnem s ?pekulacijami, kot npr. leta 1992 proti britanskemu funtu 1,1 milijardo, ali leta 2009 ob veliki ekonomski krizi 3,3 milijarde. Poznan je kot veliki boter in sofinancer humanitarnih organizacij, za katere je velik filantrop (?lovekoljub), za druge pa la?ni humanitarec, ki prek navedenih organizacij in medijev pod njegovim nadzorom izpodkopava temelje tradicije, narodnostne pripadnosti in identitete ter svobodne dr?ave, ter jih zastruplja s kulturnim marksizmom. V Sloveniji mu je leta 2002 predsednik Milan Ku?an podelil nagrado ?astni znak svobode Republike Slovenije za spodbujanje in razvijanje odprte demokrati?ne in humane dru?be. V Rusiji so po podatkih s spleta prepovedali delovanje Sorosovih organizacij, Bela hi?a pa naj bi objavila peticijo za izdajo mednarodne tiralice in zaporne kazni za Sorosa. Mad?arski predsednik Viktor Orban pa je na kongresu stranke Fidesz (20.11.2017) dejal, da nismo tolerirali sovjetskega imperija in ne bomo niti Sorosovega, ter bomo to bitko dobili. Nosilci tega odpora proti narodu in njegovi kulturi ter hkrati vneti zagovorniki multikulturalizma, ki, ?al, po mnogih ugotovitvah v Evropi ni uspel, so prisotni v levosredinskih (in v manj?i meri tudi v desnosredinskih) strankah, nevladnih organizacijah, akademskih krogih, medijih in celo ?e v vrstah katoli?ke duhov??ine. Dr. Damir ?rncec je o tej novi ideologiji zapisal 2), da se ?iri kot kuga skozi liberalne in progresivne akademske, publicisti?ne, novinarske in politi?ne kroge. Morda je imel to v mislih tudi pape? Fran?i?ek, ko je opozarjal na novo ideolo?ko kolonizacijo. Dr. Bernard Br??i? pa je videl 3) v zmagi Trumpa simptom strukturnega politi?nega premika, ki bistveno presega ameri?ke okvire, in vrnitev etnocentri?ne identitetne politike ter za?etek konca mulikulturalizma. Prepri?an je tudi, da bo primarni konflikt prihodnosti, v nasprotju s pri?akovanji marksistov, na ?rti med nacionalno dr?avo in globalizmom, ne pa razredni konflikt med delavci in kapitalisti. Dr. Drago Bajt, literarni zgodovinar, prevajalec in publicist, pa je opozoril 4), da so tudi zagovorniki lezbijk, gejev, biseksualcev in transeksualcev isti kot branilci multikulturalizma? Njihovi pretirani razlogi pri obrambi manj?in, tudi migrantov, naj bi prehajali ob?asno v absurdne zahteve po privilegiranosti manj?in, vse do kr?enja ustavnih, dr?avljanskih in ?lovekovih pravic posameznika?Predvsem pa se odlikujejo po agresivni napadalnosti do druga?e misle?ih in njihovi podporniki so se vkopali v ve?inskih medijih, zlasti v dnevniku Delo in tedniku Mladina. Publicist Jo?e Bi??ak pa je spomnil 5), da je neverjetno, da zagovorniki multikulturalizma in migracij govorijo o zahodni civilizaciji najslab?e, ?eprav sta ravno v njej zrasla in se utrdila strpnost in svobodna izbira, tudi spolne usmeritve. Medtem, ko je na svetu 77 dr?av, kjer je npr. homoseksualnost kazniva. Med njimi so afri?ke, arabske in azijske dr?ave in velika ve?ina teh je muslimanskih. Pri ?emer je ?e dodal 6), da imata islam in levica veliko ve? skupnega, kot si levi?arji upajo priznati, pa ?eprav islam zavra?a ve?ino tega, kar levica brani, to je pravice ?ensk, homoseksualcev in manj?in, lo?itev med cerkvijo in dr?avo, zavzemanje za demokracijo, odprte meje in toleranco do drugih kultur. Skupno bi jim naj bilo to, da bi radi oboji spremenili svet in dosegli socialno pravi?nost, eni z revolucijo, drugi pa z d?ihadom. Imajo tudi skupnega sovra?nika, to je svoboda, demokracija in kr??anstvo in predvsem ZDA. S to dr?o levice, to je ?iroko odpiranje vrat migrantom, vsakr?nim, tudi ekonomskim, Evropa ne bo mogla re?iti problemov, ki se ji kopi?ijo v zvezi z masovnimi migracijami, ampak jih lahko samo ?e stopnjuje. ?e prvi val je namre? dobesedno zamajal EU.


Napovedi ?rnih scenarijev


Med prvimi, ki so Evropi napovedali ?rn scenarij, je bila tudi Oriana Fallaci, o kateri lahko preberemo na spletni strani, da je v svojih dveh ?e navedenih delih na temo islamizacije Evrope predstavila mehanizme, s katerimi islam razteza svoje lovke in po?asi, a vztrajno pronica v samo jedro zahodne civilizacije. Pri ?emer je z epskim zanosom in besnim pogumom zgro?eno naslikala prihodnost sveta, v katerem bo Rim postal islamska prestolnica.

?rn scenarij je Evropi in Sloveniji nakazala tudi mednarodna konferenca na temo Soo?anje z demografskimi izzivi, ki se je odvijala leta 2015 na In?titutu Jo?ef ?tefan v Ljubljani. Ugotovljeno je namre? bilo, da potrebujejo razvite dr?ave za ohranjanje stabilnega stanja prebivalstva rodnost 2,1 otroka na ?ensko. Z razvojem in ve?anjem standarda pa ta rodnost neprestano pada pod to mejo, medtem ko je v islamskih dr?avah, kljub padanju, ?e vedno okrog 3 otroke na ?ensko. S tem se v Evropi ustvarja prazen prostor, ki ga bo nekdo zapolnil in iz zgodovine vemo, da je to lahko le tista ?love?ka skupnost, ki se mo?neje razmno?uje in s tem tudi ?iri po svetu. Kar se v dolo?eni meri ?e dogaja, saj ka?ejo podatki, da je npr. na Nizozemskem ?e okrog polovica novorojen?kov iz muslimanskih dru?in.

?rn scenarij nam slika tudi nekdanji novinar, diplomat in avtor ve? knjig Zdravko Dizdarevi?, ko pravi 8), da je duh izpu??en iz steklenice in cilj islamskih dr?av je proizvodnja destabilizacije, sovra?tva, kaosa in histerije. Zahod je namre? prisiljen uvajati izredne razmere, ki samodejno pomenijo pove?evanje pravic obve??evalnih slu?b, pravice do prislu?kovanja, ukinjanje zasebnosti itn?To so represivne kategorije, ki brezmejno ustrezajo teroristom. K ?emu ?e dodaja 9), da dolgoro?no te vojne ni mogo?e dobiti. Porazijo in pobijejo lahko poslednjega pripadnika islamske dr?ave, a nastajali bodo novi. Zmage ne bo, ?e ne bomo doumeli potrebe po strukturnih sistemskih spremembah v svetu, to je po pravi?nej?i ekonomskih odnosih med razvitimi in nerazvitimi dr?avami, po zmanj?evanju socialnih razlik, po re?evanju konfliktov po mirni poti in ne s silo ipd. Danes gre za Bli?nji vzhod, jutri bo na vrsti Afrika, kjer je milijarda nezadovoljnih brezpravnih ljudi, in bo jih ?e ve?. Prva lekcija geostrategije pa je namre? po mnenju Dizdarevi?a ta, da sile ni mogo?e re?iti s silo.

Mo?en ?rn scenarij sluti verjetno tudi pape? Fran?i?ek, ko ponavlja, da smo pri?a tretji svetovni vojni po kosih, in ko vztrajno opozarja na migracije svetovnih razse?nosti, okoljevarstvene probleme, zahteve po vladavini prava in predvsem na zavzemanje za malega, na rob potisnjenega ?loveka.

Nekaj ?rnogledih napovedi najdemo tudi pri nekaterih slovenskih komentatorjih. Mag. Andrej Aplenc je menil 10), da je bil odziv nekaterih dr?av na migrantsko krizo prava katastrofa, z Merklovo na ?elu. Pri ?emer se zdi, da nih?e razen dr?av vi?egrajske skupine ni razumel, da gre pri tem za invazijo muslimanstva?Saj je okrog 70 odstotkov migrantov mladih mo?kih, ki bi se morali boriti, za karkoli ?e ho?ejo, v svoji domovini. Tako kot smo imeli v vsej Evropi upore proti fa?izmu in nacizmu. Pri ?emer upa, da se podoben val ne bo ve? ponovil. Borut Korun pa je brez zadr?kov izjavil 11), da je vizija evropske prihodnosti tema?na, apokalipti?na. Kajti, ?e bi zmagal islam, se nam utegne zgoditi, da bo neko? izginilo ali bodo pustili propasti vse, kar nam je svetega in kar je plod tiso?letnega evropskega razvoja. Kajti to se je v preteklosti ?e zgodilo, ko so islamisti uni?ili Budove kipe v Bamiyanu, pa sredi??e helenisti?ne znanosti v Aleksandriji, pa Palmiro, kot uni?ujejo civilizacijsko dedi??ino v Mezopotamiji, ko preganjajo kristjane v Siriji itn.


Trezni pogledi in iskanje izhoda


Marko Osolnik trezno opozarja 12), da se moramo pripraviti na to, da bodo demografski pritiski na Evropo in z njim povezana varnostna tveganja v prihodnjih desetletjih po vsej verjetnosti ?e znatno mo?nej?a, kot doslej. Sedanji pritisk namre? izvira iz Bli?njega vzhoda in Severne Afrike, v prihodnje pa bo v ospredju podsaharska Afrika, ki ?e ni vstopila v fazo t.i. demografske tranzicije, to je prehoda iz visoke rodnosti in smrtnosti v nizko rodnost in smrtnost. Pri tem citira tudi napovedi ruskega strate?kega analitika Sergeja Karaganova, da bodo migracije in spremljajo?i val terorizma, ki je pogojen z uporom revnih zoper bogate in s posebnostmi islama, ostali glavna zna?ilnost mednarodne politike v prihodnjih desetletjih.

Francoski filozof Bernard-Henry Levy pa meni, da je treba podpirati, spodbujati in ideolo?ko oboro?evati muslimane, ki zavra?ajo islam sovra?tva, ter sprejemajo islam, ki je spo?tljiv do ?ensk, njihovih obrazov in njihovih pravic, ter upo?teva ?lovekove pravice na splo?no. Resno se je treba posvetiti tudi temu, kako razkrivati omre?ja islamskega sovra?tva in nasilja, najmanj v taki meri, kot razkrivamo ?pekulacije utajevalcev davkov.

Dr. Matej Makarovi? poudarja 13), da radikalni religiozni fundamentalizem nikakor ni ob?a ali celo neizogibna lastnost islama kot takega, temve? kve?jemu bolezenski pojav v okviru islamskih skupnosti in dru?b. Vsaj deloma v podobnem smislu, kot so bili to fa?izem, nacizem in bolj?evi?ki komunizem v evropskih dru?bah, ki jim je bila skupna nesposobnost soo?enja z izzivi dru?bene modernizacije?, ki jo je treba razumeti kot univerzalen proces, ki presega kulturne meje? To so te?nje po zdravju, blaginji, znanju ter po svobodi, kriti?nemu mi?ljenju, osebni pobudi, to je elementih, ki so bistveni za moderno dru?bo.

Tudi dr. Tine Hribar pravi 14), da obstaja izhod iz krize, v katero je zadnji migrantski val potisnil Evropo. Vendar tega vala in spremljajo?ih posledic ne bo mogo?e ustaviti z militaristi?nimi odgovori, kot to sugerirajo ZDA, ki so v bistvu ravno zaradi takega svojega ravnanja ?e dodatno spodbudile ta val.

Ddr. Klemen Jakli? zagovarja z vidika evropske ustavnosti 15) tak pristop k migracijski politiki, ki ohranja in celo krepi demokracijo nacionalnih dr?av in Evrope, in ravna na na?in, ki sicer migracije ustrezno omejuje, vendar ne na arbitrarnem na?elu?in ki migrante obravnava z dol?nim spo?tovanjem.


Nekaj sklepnih misli


Iz povedanega izhaja, da je obdobje mno?i?nih migracij v Evropo tukaj, da ga ne bo mogo?e ustaviti, ampak kve?jemu spraviti pod nadzor in s tem ?iveti naprej. Kot se moramo tudi pripraviti na to, da bomo ?iveli z d?ihadom, ki je na? spremljevalec ?e dolga desetletja, in bo iz poznanih razlogov to ?e dolgo naprej. Zato re?itev za Evropo torej ni v zapiranju pred islamom, ampak v podpori tistemu delu islamskega sveta, ki odklanja sovra?tvo, in v oblikovanju medkulturnih, gospodarskih in druga?nih zavezni?tev z njimi pri zatiranju d?ihada, kajti s tem zlom v svojih vrstah lahko u?inkovito obra?unajo predvsem muslimani sami, ob pomo?i Zahoda, kar ne bo lahko, a se to ?e dogaja.

Kratkoro?no pa je treba u?inkovito braniti zunanje meje Evrope, razkrivati in onemogo?ati d?ihadova omre?ja sovra?tva, prekinjati tokove njihovega financiranja in finan?no podpirati revne dr?ave v njihovih stiskah ter jim na primeren na?in in po mo?nosti brez ustvarjanja novih vojnih ?ari?? pomagati pri razre?evanju dru?benih konfliktov na njihovih tleh.

Svet mora postati tudi bolj pravi?en in odgovoren za planet, ki nam je bil dan v upravljanje. Zato bo treba k desetim bo?jim zapovedim dodati najmanj ?e dve in sicer:

Predvsem pa mora Evropa z ustrezno demografsko politiko potisniti nazaj sedanje negativne demografske trende, kar je po oceni stroke re?ljivo s finan?nimi sredstvi, ki ne predstavljajo pretiranih obremenitev. Hkrati je treba zaustaviti moralno dekadenco Evrope in graditi njeno bodo?nost na zdravih moralnih temeljih. Naloge so resne, odgovorne, te?ke in dolgoro?ne, za ve? generacij, a ?e tega ne bomo zmogli, ?ez ve? desetletij Evrope, take kot jo poznamo, ne bo ve?.


Viri:

  1. Reporter, 21. 8. 2017
  2. Reporter, 2. 10. 2017
  3. Reporter, 14. 11. 2016
  4. Demokracija, 9. 2. 2017
  5. Reporter, 20. 6. 2016
  6. Reporter, 17. 7. 2017
  7. Reporter, 23. 11. 2015
  8. Delo, 28. 11. 2015
  9. Delo, 28. 2. 2015

10)Demokracija, 9. 2. 1917

11)Reporter, 12. 9. 2016

12)Reporter, 21. 8. 2017

13)Demokracija, 10. 1. 2015

14)Novi glas, 4. 2. 2016

15)Dru?ina, 27. 11. 2016






K A Z A L O


ISLAM IN KR??ANSKI ZAHOD

Islam kot galaksija (vesolje)

Islam in kr??anski Zahod


KORAN IN NASILJE

Nekaj splo?nih misli in podatkov o Koranu

Koran in nasilje

?eriatsko pravo

Koran in ?ene


PROJEKT D?IHAD

Izvor d?ihada

Nastop Osame bin Ladna in Al Qaide na radikalni islamski sceni

Globalizacija d?ihada in odgovor ZDA nanjo

Islamska dr?ava ali kalifat

Veliki zid v Savdovi Arabiji kot primer obrambe islamske dr?ave pred d?ihadom

ZDA in svetovno ravnote?je


EVROPA KOT TAR?A OSVAJALSKIH POHODOV ISLAMA

Naskok polmeseca na Evropo v preteklosti, kri?arske vojne in kolonializem

Evroarabsko sredozemsko partnerstvo kot sredstvo za postopno islamizacijo Evrope

Primeri novej?ih d?ihadisti?nih popadkov v vrstah islamske duhov??ine

Zametki na?rtov novodobne islamizacije Evrope

Vdor ?eriatskega prava na tla Evrope in Zahoda

Muslimansko dekle v Evropi in ?eriatsko pravo

?eriatsko pravo in totalitarizmi


STAROSELSKE POSELITVE MUSLIMANOV V EVROPI

Nemirni Kavkaz

Eksplozivni balkanski sod smodnika


NOVEJ?E MIGRACIJE MUSLIMANSKEGA SVETA V EVROPO, NJIHOVI VZROKI IN PROBLEMI (NE)INTEGRACIJE

Tretja invazija islama na Evropo in njena ozadja

Demografsko izumiranje evropskih narodov kot eden od vzrokov islamizacije Evrope

Problemi (ne)integracije islamskih priseljencev v Evropi

Evropa in njen odnos do beguncev

Muslimani v Sloveniji


EVROPA IN POSLEDICE MIGRACIJ

Spopad ali dialog civilizacij

Nasilje in varnostni problemi

Postopna islamizacija Evrope

Finan?ne posledice migrantske invazije na Evropo

Razkoli v evropski dru?bi


MO?NI RAZPLETI MIGRANTSKE KRIZE

Pogledi evropske (in slovenske) levice na migracije

Napovedi ?rnih scenarijev

Trezni pogledi in iskanje izhoda

Nekaj sklepnih misli



Besedilo na zavihku prednje platnice


Milan Gregori?, dipl. ekonomist, istrski publicist in javni delavec, se je rodil v Dekanih pri Kopru 8. 9. 1934. Maturiral je na slovenski klasi?ni gimnaziji v Trstu in diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po dalj?i zaposlitvi na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu je v zadnjih desetletjih, zlasti s svojo publicisti?no dejavnostjo (okrog osemsto razli?nih besedil) vidno zaznamoval civilnodru?beno dogajanje na Koprskem, ?ir?e po Primorski in v Sloveniji. Nekaj teh spisov z obmejno, meddr?avno in pomorsko problematiko je zbral, uredil in povezal v pregledno celoto v slede?ih knji?nih delih: Politi?ni ciklon nad Istro (1997), Slovenija v tesnem objemu zahodne sosede (2002), Sence nad oazo so?itja (2004) in Koper-Trst, ve?na tekmeca (2007).

Vmes sta iz?li knjigi Ljudje mojega ?asa (2005), s prek ?estdeset kraj?imi ali dalj?imi portreti avtorjevih sodobnikov, in avtobiografsko delo Razpotja, izbire, spopadi (2006). V zborniku Karlo Kocjan?i?, ?ivljenje in delo (2008), ki mu je bil avtor pobudnik, urednik in pisec nosilnega teksta, pa je predstavljena velika zgodba o rehabilitaciji Tigra, ene prvih protifa?isti?nih organizacij v Evropi. Sledili sta knjigi Moj dom (2010), ki vsebuje avtorjeve javne odzive na notranjepoliti?na dogajanja v slovenski politi?ni pomladi in tranziciji, in Vstani Slovenija (2012), ki prina?a kriti?no analizo vzrokov, ki so po dveh desetletjih samostojne dr?ave pripeljali Slovenijo v globoko gospodarsko, politi?no in moralno krizo. V novem, ?ir?e zaokro?enem avtobiografskem delu Stati v areni (2015) je avtor predstavil pomembnej?e epizode svoje ?ivljenjske poti in svoje odzive na dra?ljaje okolice od otro?tva naprej, prek zrelih let pa vse do jeseni ?ivljenja. V knjigi Vstani, Evropa, in obstani! (2018) je s tehtnimi argumenti odlo?no ovrgel lahkotne in prenagljene napovedi povr?nih komentatorjev o koncu EU. Sledila je knjiga Pohod resnice in poraz zmagovalcev (2018) na temo na?e polpretekle zgodovine, ki je globoko razklala slovenski narod in ga ?e naprej razdvaja. Da bi s pri?ujo?im knji?nim delom Slovenija, islam in d?ihad ponudil bralcem zanimiv mozaik o enem najbolj pere?ih problemov na?ega ?asa.

Leta 2012 je avtor prejel Peterlinovo nagrado, ki jo podeljuje Slovenska prosveta iz Trsta, in sicer za dolgoletno delo na podro?ju osve??anja slovenske javnosti o problemih zahodne meje?,za vzdr?evanje stikov in povezovanje Slovencev na obeh straneh meje in za premo?rtno dr?o v ?asu slovenske tranzicije in ?e prej. Leta 2014 pa je dobil ?astno priznanje Boruta Me?ka za ?ivljenjsko delo, ki ga podeljuje Zdru?enje novinarjev in publicistov Slovenije. ?irija Kocjan?i?eve nagrade ga je dvakrat izbrala za nagrajenca (2005, 2012), a je leva lokalna politika obakrat prepre?ila podelitev nagrade.


Besedilo na zavihku zadnje platnice


V pri?ujo?i knjigi sem posku?al predstaviti dogajanje na relaciji Evropa-islam-d?ihad kot enega najbolj pere?ih problemov dana?njega ?asa, ki vsakodnevno zaposluje politiko in ?ir?o javnost, ter buri duhove, in ki mu ?e ni videti pravega konca. Poglobljeno poznavanje te problematike je namre? danes ?e kako nujno, da ne zapademo predsodkom in z njimi povezanim strahovom ali celo sovra?ni dr?i. Ta misel me je spremljala skozi vso knjigo in mi je bila pomembno vodilo pri njenem pisanju. Knjiga obravnava pomembne obrise islama, vklju?no s Koranom in ?eriatskim pravom, v njihovi primerjavi s kr??anskim Zahodom in ?e posebej fenomen d?ihada (svete voljne), s potresom ki ga povzro?a v svetu. In to od njegovih davnih za?etkov pred stoletji, pa vse do nastopa Al Qaide in islamske dr?ave (kalifata) na islamski sceni. Predstavljeni so tudi zgodovinski poskusi naskoka polmeseca na Evropo, od ve?stoletnih arabskih osvajanj naprej po Mohamedovi smrti (okrog leta 635), prek povra?ilnih udarcev Evrope v ?asu kri?arskih vojn (1100-1300)), pa kasnej?ih tur?kih osvajalnih pohodov po stari celini (1356-1453), vse do novodobne mirovni?ke invazije muslimanskega sveta na Evropo, njenih ozadij in posledic, ki jih povzro?a, ter njenih mo?nih razpletov.

Navedbe v knjigi s spremljajo?imi, tudi nasprotujo?imi si komentarji so podprte in dokumentirane z razli?nimi knji?nimi citati in ?tevilnimi viri iz dnevnega in periodi?nega tiska. Ne domi?ljam si, da sem na obravnavane teme podal dokon?ne odgovore. Bom pa zadovoljen, ?e bo tekst prinesel bralcem dovolj zanimivih informacij, spro?il v njihovih glavah razmi?ljanje ter iskanje lastnih odgovorov na odprta vpra?anja.

Avtor


Besedilo na hrbtni strani platnice


Vse ?ive vrste obstojijo le, ?e se ?irijo. Ne nazadnje, ali ni ?love?tvo poselilo svet iz enega samega gnezda, menda v Afriki? Kdo je brez prednikov, ki niso pri?li od nekod? Tak je zakon ali nagon ?ivljenja v?eraj, danes in jutri.

Dr. Drago K. Ocvirk


?e pove? neko svojo kriti?no misel o Vatikanu, katoli?ki Cerkvi, pape?u, Jezusu, svetnikih, se ti ni? ne zgodi. ?e pa isto stori? v zvezi s Koranom, Mohamedom, Alahovimi sinovi?, si nakoplje? prekletstvo levice (in islama) in postane? rasist, ksenofob, bogokletne??V karkoli ?e se levica obla?i, v rde?e, ro?nato ali zeleno, je v bistvu konfesionalna verska opcija, ki se sklicuje na versko resnico?Je podobna islamu, ker tako kot islam meni, da jo je Bog poljubil?Meni tudi, da je nezmotljiva, in se nikoli ne opravi?i ter zahteva svet po svoji podobi, kakor islam?

Oriana Fallaci


Nekaj sugestij v zvezi z oblikovanjem prednje platnice


Na prednji platnici bi lahko bil pomanj?an zemljevid Evrope, vsaj njenega osrednjega dela. Nad njo obris zastave z 12 rumenimi zvezdicami na modri podlagi. Na obzorju na jugovzhodni strani stare celine pa pronica in za?enja prekrivati Evropo polmesec.

Sicer pa prepu??am to izku?enim oblikovalcem, a bi pred tiskanjem knjige rad videl platnico.