Nastanek zavezni?tva med Katarjem in Muslimanskimi brati

V posebni ?tudiji italijanske revije Limes (1/2018) smo lahko prebrali, da islam ni samo

religija, ampak tudi sredstvo za izvajanje notranje in mednarodne politike. Mala in z nafto

bogata dr?avica Katar, zvesta strogemu vahabizmu, ?igar pridigarji odobravajo nasilje proti

Zahodu, nima svoje muslimanske diaspore po svetu, preko katere bi, tako kot npr. Tur?ija,

Maroko, Tunis idr. izvajala svoj ideolo?ki in politi?ni vpliv. Zato se spri?o dolo?enih

zgodovinskih okoli??in naslanja na Muslimanske brate in z njimi povezane skupnosti, ki so

tudi konservativno usmerjeni, a bolj odprti svetu kot vahabizem, in ki so mno?i?no prisotni

po Evropi in drugje po svetu. Po podatkih s spleta bi naj njihovi pridigarji obiskovali tudi

Dru?tvo za promocijo islamske kulture v Sloveniji El Iman in Dru?tvo Saud ? Dim v Ljubljani.

Preko njih je tako Katar iz?el iz anonimnosti in se nekoliko otresel za??itni?ke vloge velike

sosedne Savdove Arabije, tudi pripadnice strogega vahabizma. Zavezni?tvo se je za?elo nekje

v 50-letih, ko je Doha, glavno mesto Katarja, na ?iroko odprla vrata Muslimanskim bratom, ki

so be?ali iz Egipta ?e pred Naserjevo represijo, ker so se zaganjali proti sekularizaciji dr?ave.

Bili so prepovedani tudi za ?asa predsednika Hosnija Mubaraka. Leta 2011 so, predvsem po

zaslugi svoje dobrodelne in socialne dejavnosti, zmagali na parlamentarnih volitvah, se lotili

razgrajevanja sekularne dr?ave in forsirali njeno islamizacije ter bili v kratkem ?asu

odstranjeni z oblasti z voja?kim udarom ter spet prepovedani. Kon?no so po podatkih

navedene ?tudije Muslimanski bratje ustvarili tudi Hamas v Palestini. In na koncu so pristali

celo na mednarodnem seznamu teroristi?nih organizacij. Doha jih je vklju?ila v svoje

dru?bene ustanove in preko njihove razvejane organizacije se ji je odprla mo?nost vpliva na

sosedne arabske in dr?ave, zlasti v ?asu njihove politi?ne pomladi (2011), in na evropske

muslimanske skupnosti, predvsem z izdatnimi kapitalskimi nalo?bami.

Katarske izpostave v Evropi

V Evropi se danes Katar naslanja na mno?ico muslimanskih organizacij, ki so pod vplivom

Muslimanskih bratov, kot npr.: Zdru?enje islamskih organizacij v Franciji (Uoif), Britanska

muslimanska asociacija (Mab), Muslimanska belgijska liga (Lmg), Zdru?enje islamskih

skupnosti v Italiji (Ucoii) in mnogih drugih, ki so vklju?ene v Federacijo islamskih organizacij

Evrope (Foie). K ?emur je treba dodati ?e ogromno ?tevilo regionalnih zdru?enj, mladinskih

organizacij, kulturnih centrov idr. Pomembna referen?na osebnost v Evropi, ki se navezuje na

Katar, je npr. Yusif al-Qaradavi, ki je v svojih delih sicer odklanjal nasilje in priporo?al dialog,

a hkrati neutrudno zagovarja vzpostavitev posebne vzporedne zakonodaje za muslimanske

manj?ine na Zahodu. Njegovih pogledov se je oprijelo veliko ?tevilo muslimanov, ki zavra?ajo

sekularizem in hkrati getizacijo, ki jim jo vsiljuje radikalne islamske struje. Kar vse je nekje

skladno s podobo, ki jo o sebi ?eli ustvariti mala kne?evina, to je zvestoba islamu ob hkratni

sposobnosti kljubovati izzivom globalizacije. Na podobnih pozicijah je tudi pisatelj Tariq

Ramadan, tudi ene izmed osrednjih osebnosti, ki povezujejo Katar z evropsko celino. Je

?vicarski dr?avljan, ki teko?e obvlada franco??ino, angle??ino in arab??ino. Je ?lan Centra za

islamske ?tudije v Oxfordu ter mu je bila zaupana tudi Katedra za islamske ?tudije pri St.

Antony,s Colledge, ki je po podatkih Le Monda izdatno financiran s strani Katarja. Vendar se

je leta 2017 moral odre?i vodenju katedre zaradi ?tevilnih o?itkov o spolnem nadlegovanju in

nasilju nad ve? ?enskami, tudi njegovimi ?tudentkami.

Katarske investicije v Evropi

V navedeni ?tudiji revije Limes omenja egiptovski analitik Tariq Dahrug izjemna finan?na

sredstva, ki jih Katar vlaga v Evropi v posamezne islamske skupnosti, povezane z

Muslimanskimi brati, in v izgradnjo mo?ej ter d?amij (kulturnih centrov). Gre za desetine

milijonov evrov za organizacijske potrebe navedenih skupnosti. Denar se pretaka v Evropo

prek zasebnih in vladnih kanalov kot tudi preko organizacije Charity, domnevno najve?je

dobrodelne organizacije, ustanovljene v 70 dr?avah, ki naj bi veljala za nevladno organizacijo,

a je v resnici tesno povezana s katarskim dvorom. Te?ko je natan?no na?teti obseg

navedenih sredstev, ker ni na razpolago zanesljivih podatkov. Po podatkih medijev pa naj bi

npr. Katar vlo?il samo v Franciji v mo?ejo al-Salam v Nantes 4,4 milijone evrov, v mo?ejo

Moulhouse 2 milijona in v mo?ejo v Marseillu 8 milijonov. V izgradnjo 43 mo?ej v Italiji pa naj

bi bilo vlo?enih okrog 25 milijonov evrov, v d?amijo v Ljubljani pa po nekaterih podatkih

okrog 20 milijonov. Analitiki opozarjajo, da se prek teh finan?nih investicij krepijo

fundamentalisti?ne struje tako v arabskem svetu kot po Evropi, zaradi ?esar naj bi v

prihodnosti do?iveli naskok fundamentalistov na oblast v vse ve?jem ?tevilu islamskih dr?av

kot tudi nara??anje napetosti z evropskimi dr?avami. Opa?ajo pa tudi, da postajajo

Muslimanski bratje, ?eprav dele?ni bogate finan?ne podpore s strani Katarja, previdni v

svojih odnosih do dr?ave, ki je osumljena dvoumnega odnosa do terorizma.

Koper, 16. 3. 2020 Milan Gregori?