V tranziciji je bilo objavljenih ve? knji?nih del s seznami sodelavcev Udbe, ki jih posamezni publicisti radi lahkomiselno obravnavajo kot samo suho zlato, brezobzirno citirajo posamezna imena s seznamov in jih s tem javno stigmatizirajo. Ne da bi se jim pri tem niti malo sanjalo, kako in zakaj se je kdo zna?el na spornih seznamih, in kak?ne tragi?ne usode so se lahko skrivale za posameznimi imeni. Naj kot prvo omenim pred desetletji na spletu objavljen seznam mafijskega lobija, imenovan Dosje hobotnica, ki je, z velikim murgelsikim �Bratom� na ?elu, v preteklosti obvladoval Slovenijo, in jo, ?al, v precej?nji meri obvladuje ?e danes. Izdala ga je Mladina v ?asu, ko je ?e bila dostojen ?asopis in se ?e ni sprevrgla v protijan?evski pljuvalnik. Podpisan pod njo pa je Sandi Frelih. Kot drugo bi opozoril na knjigo z ve? sto strani dolgim seznamom domnevnih udbovskih sodelavcev Med svobodo in rde?o zvezdo, ki bi naj nastala na podlagi podatkov, ki jih je leta 2003 objavil na spletni strani Udba net na? rojak iz Avstralije Du?an S. Lajovic. Sem bi lahko pri?teli ?e knjigo Romana Leljaka ?piclji Udbe, ve? knji?nih del Igorja Omerze in morda ?e kaj, nad ?emer pa nimam pregleda.

Nekaj pripomb o posameznih udbovskih seznamih

Od navedenih del sem pozorno prebral Dosje hobotnica in Lajovi?evo knjigo Med svobodo in rde?o zvezdo in bi k njuni vsebini podal slede?ih nekaj pripomb. Po mnogih navedbah sode? je Udba ob propadu re?ima pre?istila svoje sezname, iz njih izbrisala svoje prave sodelavce in jih s tem tudi zavarovala. In nekdo je potem naletel na tak pre?i??en seznam, ga pograbil in objavil. Kajti v Lajovi?evem seznamu nisem na?el nikogar od poklicnih udba?ev, ki so, kot razvidno iz nadaljevanja, tudi mene naskakovali ob razli?nih okoli??inah, imajo svoja imena in so nekateri ?e vedno tu med nami. Sem pa na?el bratranca duhovnika, ki je v prerivanju z Udbo kon?al ve? mesecev v zaporu. Pa prijatelja, ki je bil prevajalec v komisiji, ki je po vojni risala zahodno dr?avno mejo, in je moral pri tem pristati na sodelovanje z Udbo, a se je zahtevam po ovajanju znancev in prijateljev uprl, do?ivel strahotne gro?nje in pritiske, zbe?al v tujino in celo ?e tam po sre?i u?el dvema poskusoma ugrabitve s strani represivnih jugoslovanskih slu?b. Na?el sem tudi ugledne razumnike in pisatelje, ki so se v ?ivljenju pogumno izpostavljali proti nedemokrati?nemu re?imu in bili v prvih vrstah v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. In celo �Golooto?ane�, ki so svojo pokon?no dr?o drago pla?ali z nepojmljivo ?ivljenjsko kalvarijo. Odkril sem tudi sebe, ki sem se dolga leta otepal Udbe, se ob enem pogovoru zapletel v fizi?ni obra?un z nekim preve? nasilnim zasli?evalcem in sredi 60-tih let prej?njega stoletja zaradi mojih kriti?nih tekstov kon?al ve? let v sodnih mlinih z zahtevo to?ilstva po dveh letih zapora, ki sem se jim za las ognil. Si s pisnim protestnim rafalom CK-ju ob politi?ni likvidaciji Staneta Kav?i?a nakopal na vrat voja?ko obve??evalno slu?bo idr., kar vse sem podrobno opisal v avtobiografskem delu Stati v areni. Da bi me nato dolga roka hobotnice dosegla celo ?e v tranziciji, ko me je ?irija Kocjan?i?eve nagrade dvakrat izbrala za nagrajenca (2005, 2012), a so rde?i Kmeri v ob?ini Izola obakrat prepre?ili podelitev nagrade (Reporter, 20. 2. 2012). Zato menim, da je Lajovi?eva knjiga, verjetno brez njegove vednosti, eden poslednjih udarcev z repom po?asti, imenovane Udba. Nekomu je o?itno uspelo poslati v promet seznam nesre?nikov, ki jih je Udba naskakovala, ra?unajo?, da bo kdo pograbil to kost in z njo po mrhovinarsko vna?al v javnost zdrahe in nezaupanje, predvsem v vrste slovenske politi?ne pomladi. Mladinina knjiga Dosje hobotnica pa, kot ?e navedeno, presene?a bralca s seznamom ?lanov resni?nega mafijskega lobija, ki ?e vedno v veliki meri obvladuje Slovenijo, ter jim udba?tvo dobesedno gleda iz obraza ven, kot tudi z mno?ico ?okantnih podatkov o njegovih posameznih ?lanih. Kot npr. podatkov o funkciji in polo?aju v lobiju, o mo?nostih napredovanja, vrlinah, slabostih in celo grehih posameznikov. Vendar tudi pri tem seznamu mora biti bralec previden, ker so na njem tudi ljudje, ki so bili kriti?ni do prej?njega re?ima in se odlo?no izpostavili pri njegovem ru?enju.

Kako smo postajali �udba?i�

Meni se je prvo sre?anje z Udbo zgodilo, ko sem kot ?tudent sredi 50-tih let neprestano rinil v inozemstvo, na delovno prakso v Belgijo, na trgatev v Provanso, na avtostop turneje po Evropi ipd. Za odhod v tujino pa je bil takrat, ob vstopnem vizumu v tujo dr?avo, potreben tudi izstopni vizum iz Jugoslavije. In pred sleherno njegovo izdajo si bil pozvan na pogovor �s tovari?em�, ki ti je odpridigal zgodbo o zunanjih in notranjih sovra?nikih dr?ave ipd. Ob vsakem takem pogovoru je brez tvoje vednosti nastala zabele?ka, ki je romala v Udbin arhiv. S tem se je odprla tvoja kartoteka, ki se je nato polnila z zabele?kami iz morebitnih naslednjih pogovorov. V naslednjem naskoku Udbe name, tudi sredi 50-tih let, je bil izvr?en pritisk za vohljanje okrog mojega bratranca duhovnika, ki naj bi bil del skupine mladih duhovnikov, ki bi se naj ob posvetitvi zaprisegli, da ne bodo sodelovali s komunisti?nim re?imom. V obdelavo sta me vzela najprej robat zasli?evalec, ki sem se mu zaradi gro?enj takoj uprl, na kar sem pre?el v roke kulturnega ?loveka, ki je za ?uda razumel moj odpor do postavljene zahteve. Kot ena prvih lastovk, ki se je ?e od za?etka 70-tih let udele?evala s strani re?ima osovra?ene Drage, sem ?e po prvih obiskih dobil poziv na pogovor ni? manj kot z vodjem pristojne slu?be, ki pa je bil moj kolega iz ?tudentskih let in ni bil sposoben kakega izsiljevanja, ter se je tako pogovor kon?al brez rezultata. ?isto druga?e pa se je ?ez nekaj let kon?ala stvar v zvezi z Drago v Ljubljani, kjer sem tedaj slu?boval, in se mi je �tovari?� napovedal kar v slu?bo. Brez ovinkov je zahteval, da bi vohljal okrog mojega tr?a?kega gimnazijskega so?olca, ki bi se naj tedaj dobival s pomembno osebo iz diaspore, ki jo je na?a oblast ?tela kar za �predsednika slovenske vlade v senci�. Moja vloga bi naj bila pri tem, seveda, povsem nedol?no poizvedovanje. Dopovedoval sem mu, da gre za so?olca in prijatelja, ki je v razredu dolgo ?asa nesebi?no delil svojo malico z menoj, in da tega ne zmorem. Pa tudi sicer so bili najini odnosi taki, da bi mi prijatelj ob prvem vpra?anju bral z obraza, kam merim. Vendar se �tovari?� ni dal odpraviti in je vztrajal pri svoji zahtevi s pridihom gro?nje glede moje kariere ipd. Stvar mi je pognala kri v glavo in sestanek se je kon?al burno in brez rezultata. ?ez mesec dni so na podjetju spremenili opis mojega delovnega mesta, postavili pogoje, ki jih tedaj nisem izpolnjeval, in sem tako ostal na cesti. Tudi to je bila za nas Udba.

Koper, 21. 10. 2021 Milan Gregori?