Izvolitev Jan?e za predsednika nove vlade opozarja, med ostalim, tudi na to, kako se za?enja klavrno sesuvati vase patolo?ka levi?arska protijan?evska histerija, ki jo je globoka dr?ava ?e v preteklosti spro?ila preko krdela svojih hlap?evskih politikov, medijev in celo akademikov, in ki predstavlja pravi napad na demokracijo in dostojanstvo ?loveka. Pri ?emer pa Jan?i ni bilo treba migniti niti s prstom, ker je to nesnago za?elo pospravljati kar samo ?ivljenje. Posebej sta pri tem blatenju Jan?e izstopala tednik Mladina, ki se je sprevrgel v pravi protijan?evski pljuvalnik, in Dejan ?idan, ki s svojim zaigranim angelskim obrazom in polnimi usti obsojanja sovra?nega govora ravno on dobesedno sika skozi zobe svoj ?ol? po Jan?i, ter s to svojo dr?o po?asi potiska svojo stranko na politi?no obrobje. Zaostajala ni niti Alenka Bratu?ek, ki se v pani?nem poskusu re?evanja svoje zavo?ene kariere oprijemlje sleherne bilke, in pri tem neprestano stavi na napa?ne konje. Da ne omenjam posebej Cerarja, Erjavca, ?arca idr.

Od kod patolo?ki strah pred Jan?o?

Med najpogostej?imi vzroki navedene fobije se navaja domnevni sovra?ni govor Jan?e in njegove SDS. Priznam, da kaka njihova izjava tudi meni ni v?e?, vendar tolerira levica na svoji strani, z izgovorom svobode govora, primere ?e druga?nih sovra?nih izbruhov, kot npr.: �premalo smo jih pometali v brezna�, �?e je praznih brezen�, �kristjani, klali smo vas leta 1945 in klali vas bomo leta 2013�, �Slovence, ki ne marajo Tita, je treba pospraviti v rov Sv. Barbare� ipd. To je izjave, ki ljudi srhljivo bole?e spominjajo na vsakr?na povojna kra?ka brezna, Hude jame, montirane politi?ne procese in nasilje nacionalizacije. Pa na zahrbtni umor Krambergerja in na mno?ico poskusov sodnih in medijskih politi?nih umorov v ?asu tranzicije (Depala vas, Patria, KPK ipd.), in ne nazadnje tudi na prek 150 vlo?enih la?nih ovadb proti Jan?i in SDS-u itn. Strinjam se tudi, da je kak Jan?ev twit oster in bole?, a le, ko je k temu izzvan. Sicer pa ob vsem gorju, ki so ga njegovi preganjalci in rablji povzro?ili njemu in njegovi dru?ini, ima vso pravico tudi do strupenih twitov.

Sam pa mislim, da ima ta fobija mnogo globlje korenine. Kot prvo se strinjam z zapisom Jo?eta Mlakarja na spletu, �da Jan?evi politi?ni nasprotniki niso sposobni po?tene politi?ne borbe in se ne morejo re?iti nasilnih oblik delovanja�. Drugi?, da je Jan?a trenutno edini slovenski politik, ki lahko ogrozi temeljne interese levi?arskih zakulisni omre?ij, ker lahko zbere okrog sebe dovolj ?irok ljudski konsenz, da lahko levici iztrga oblast iz rok, in ima okrog sebe dovolj sposobnih ljudi, da lahko upravljajo dr?avo. Ustvaril je namre? najmo?nej?o politi?no stranko in pomagal ustanoviti alternativne medije, ki za?enjajo razbijati levi?arski medijski monopol. Za svoje delo, vklju?no z vodenjem EU, je prejel opazna priznanja uglednih evropskih politikov in strank, kot npr. od Angele Merkel in Evropske ljudske stranke, pa od Mednarodne demokratske zveze, kot tudi njihovo odlo?no podporo, ko ga je levi?arsko mafijsko zakulisje tudi med tranzicijo spravilo v zapor. Poleg tega je Jan?a ?e v prej?njem re?imu tvegal spopad s povampirjeno JLA, in je zaradi tega ?e takrat kon?al v zaporu, ter nato s svojimi sopotniki dvignil na noge slovensko javnost, kar je kasneje pripeljalo do zloma komunizma, demokratizacije, ustanovitve slovenske dr?ave in njene umestitve v svoje naravno evropsko okolje. Prav tako je tvegal spopad tudi z okultnimi centri mo?i v tranziciji, ki so mo?nej?i od njega, in ga lahko tudi uni?ijo. Kar pa zmorejo samo pokon?ni ljudje, ki nimajo masla na glavi. Zato jim lahko tudi uspe?no kljubuje.

Jan?eva objektivna in po?tena ocena na?e bole?e polpretekle zgodovine

Jan?a je tudi edini slovenski politik, ki je doslej kot predsednik vlade v nekem svojem govoru (Delo, 28. 5. 2005) zmogel edinstven, trezen in objektiven odnos do na?e bole?e polpreteklosti, in si pri tem prislu?il odkrito priznanje pisatelja Borisa Pahorja in celo Spomenke Hribar, ki ji sicer ni mogo?e pripisovati kake posebne ljubezni do Jan?e. Dejal je namre?, med ostalim, �da so se na?i sonarodnjaki uprli z oro?jem fa?izmu in nacionalsocializmu povsem legitimno. Najprej  tigrovci, nato partizani, ki so nosili glavno te?o spopada z okupatorjem? Zaradi monopolizacije odpora s strani komunistov in prisege okupatorju na protikomunisti?ni strani pa je pri?lo do notranjih delitev, ?e med vojno in predvsem po njej?Po vojni pa smo dobili koncentracijska tabori??a, tokrat komunisti?na, pa kolektivizem, kombinate, nacionalizacijo, neu?inkovito plansko gospodarstvo, verbalni delikt, politi?no policijo?Dobili pa smo tudi obnovo poru?ene domovine, pozitivne zdravstvene in socialne reforme, dvig pismenosti, ve?jo enakopravnost med spoloma?,visoko stopnjo formalne za??ite delavskih pravic in manj?e socialne razlike�.

O osebnosti Jan?e v?eraj, danes in v zgodovinski perspektivi

Dr. Stane Granda je zapisal (Demokracija, 7. 6. 2018), da nih?e ni popoln in tudi Jan?a ni svetnik, vendar zgodovina �ne razvr??a ljudi po osebnih napakah, ampak praviloma po zgodovinskih zaslugah. In tu je Janez Jan?a v novej?i zgodovini, skupaj s Pu?nikom in nekaterimi drugimi osebnostmi, brez konkurence�. Mislim, da se tega zavedajo tudi njegovi politi?ni nasprotniki in ga tudi zaradi tega posku?ajo spraviti s poti. Dr. France Cukjati pa je v nekem svojem tekstu ?e dodal, da je Jan?a s svojo neizprosno pokon?no in uporni?ko dr?o ?e v prej?njem re?imu kot tudi po osamosvojitvi �postal simbol upora proti nedemokrati?ni oblasti?Hoteli so ga uni?iti, a so iz njega naredili junaka�. 

Sam pa sem pred ?asom zapisal (Demokracija, 8. 11. 2018), da je Jan?a s svojimi bridkimi ?ivljenjskimi izku?njami �postal velik politi?ni ?ahist, da vidi mnogo dlje od njegovih politi?nih nasprotnikov, da zna ?akati, in da se ?e ni izpel. Pa da si zaslu?i ?e en mandat ma ?elu vlade�, kar se je ravnokar zgodilo, �in za zaklju?ek kariere ?e en predsedni?ki mandat, da bi se tako Slovenija kon?no izvila iz kle?? zatohle tranzicijske levice in postala normalna demokrati?na evropska dr?ava�. Del tega scenarija se ravnokar uresni?uje in lep?ega triumfa mu njegovi nasprotniki ne bi mogli prirediti. Dejal sem pa ?e, �da bo ?e s tem, kar je doslej ustvaril, ostal v kolektivnem spominu naroda kot izjemna osebnost novej?e slovenske zgodovine. Tudi po tem, ko o njegovih pritlehnih kritikih, preganjalcih in rabljih ne bo ne duha ne sluha ve?�.

Koper, 14. 2. 2020                                                                            Milan Gregori?