Sekularizacija, zaton kr??anstva in vzpon duhovnosti izven cerkva?
Kanadski filozof Charles Taylor je v intervjuju za L'Osservatore Romano (Dru?ina, Slovenski
?as ?t. 116/2019) opozoril na agresivni nastop sekularizacije (lo?itve cerkve od dr?ave, pr.
avt.) v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, kot te?nje po opu??anju vere oz. konca
religije. Kar pa se ni zgodilo, kajti duhovnost ni izginila, kakor ni izginilo tudi hrepenenje po
ne?em ve?nem?, ampak je dobilo le nove izraze. Nesporno pa je, da je kr??anstvo v
razvitem Zahodu v zatonu, da se cerkve praznijo, da je vedno manj duhovnikov, redovnikov
in redovnic, da pada ?tevilo sklenjenih kr??anskih zakonov in krstov ipd. Taylor je ?e dejal, da
so pretirana obramba tradicije in fundamentalni tokovi kr??anstva pregnali iz Cerkve veliko
ljudi, ki so zaradi tega izgubili vero. Cerkev bi morala spoznati in sprejeti, da v duhovnosti
obstaja pluralnost. ?e je namre? za ene pot kr??anstvo, za druge to ni. Re?itev je v odprti
identiteti, v dolo?eni poni?nosti in v dopu??anju, da se lahko tudi kristjani zmotijo. Dejstvo,
da danes v zahodnem svetu ljudje i??ejo svojo osebno duhovno identiteto, ?e pravi Taylor,
je nekaj, kar je zelo blizu kr??anskemu izro?ilu. Prihaja torej duhovnost brez kr??anstva, za
katero ?e ne vemo, kak?na bo, kot tudi ne vemo, kak?en bo odnos med kr??ansko in novo
duhovnostjo, in ali bo Cerkev znala sprejeti, podpreti ali celo zaobjeti novo duhovnost in na
kak?en na?in.
Med misleci, ki i??ejo odgovor na ta vpra?anja, je tudi mag. Vinko O?lak, ki tudi on ob krizi v
Cerkvi ostro ka?e s prstom na problem cerkvenih dogem oz. neizpodbitnih resnic. Ob
prebiranju Rebulovih kolumen v Dru?ini je npr. zapisal (Reporter, 29. 4. 2017), da je vsaka
druga kolumna izpod njegovega peresa genialna, prav tako pa je vsaka druga povsem mimo.
Kadar ga zavedejo zna?ilne zmote katolicizma, kakor kult Marije, svetnikov in angelov,
prikazovanja, skratka okultizem (nauk o skrivnih neznanih silah, pr. avt.), prikrit v Katoli?ki
Cerkvi, pade, celo zelo globoko. Ko pa pi?e o Kristusu, je kakor na? brat. Tu ne vidim kaj dosti
razlik med svojimi in njegovimi pogledi. Tako on menda moli zame, da bi se vrnil Rimu, jaz pa
molim zanj, da bi se obrnil v smer ve?nega Jeruzalema? Duhovnik in publicist Bogdan
Vidmar pa priznava, da smo pri?a vedno ostrej?emu razhajanju tudi znotraj same Cerkve, to
je med t. i. konservativnimi in liberalnimi strujami. Vendar ta razhajanja niso nova?in
Cerkev se je skozi zgodovino prenavljala in spreminjala svoja stali??a, ?e npr. pomislimo na
njen odnos do Judov, do vpra?anja verske svobode, do pogreba samomorilcev, mrtvorojenih
otrok idr? Pri tem pa se spra?uje, do kak?nega razvoja Katoli?ke Cerkve lahko pride v
prihodnosti. Na njena vrata namre? trkajo nova in nova resna vpra?anja, kot so
nerazvezljivost zakona, prepoved obhajanja ljudi, ki ?ivijo v izvenzakonskih skupnostih,
problem spolnosti pred poroko, odnos do istospolnih zvez? K ?emur bi lahko dodali tudi
vpra?anje odprave celibata duhovnikov, ?ensko duhovni?tvo in ?e marsikaj drugega, kar so
nekatere kr??anske Cerkve ?e davno sprejele za normalno. Nedavno preminuli dr. Marko
Krem?ar, politik, ekonomist, pisatelj in publicist ter ena osrednjih osebnosti slovenske
diaspore v Argentini je v intervjuju v zadnji ?tevilki Domovine, v svoji neuni?ljivi veri v
?loveka in ?ivljenje, dejal, da se katoli?ka cerkvena barka ne bo potopila, dokler bo vsaj
nekaj parov rok metalo vodo ?ez krov, pa ?etudi le s prgi??i. Dr. Aleksander Erni?a,
predstojnik evangeli?anske Cerkve v Sloveniji, tudi priznava (Novi glas, 7. 11. 2019), da je
Cerkev v stiski in to predvsem zaradi tega, ker se je v preteklosti oddaljila od karitativnosti,
svojega prvobitnega poslanstva, se usmerila k premo?enju, in si s tem zapravila zaupanje
ter bo pot nazaj mu?na in dolgotrajna. Na kar, kon?no, neprestano opozarja tudi pape?
Fran?i?ek. Ne nazadnje visi nad kr??anstvom poleg navedenih problemov in dilem tudi
gro?nja terorizma. Lani je bilo npr. po podatkih medijev napadenih okrog 10.000 kr??anskih
cerkva, najve? s strani d?ihadistov, tudi v Evropi, s poudarkom na Franciji. Tudi sicer vse ve?
islamskih klerikov napoveduje propad kr??anske civilizacije in ni videti, da bi kristjane to
pretirano skrbelo. Britanski zgodovinar, knji?evnik in publicist Keith Miles opozarja, da se je
civilizacija, kakr?no poznamo v Evropi, v veliki meri razvila iz kr??anstva, in se raz?irila po
celem svetu, a je zadnje ?ase, ob gro?njah in terorju d?ihadistov, tudi pod silovitim pritiskom
ateistov in sekularistov, zato bi se moral Zahod bolj osredoto?iti na ta napad na evropsko
dedi??ino
Nekaj misli o Bogu in o tem, kdo je lahko kristjan
Pape? Fran?i?ek je ob neki prilo?nosti dejal, da ni nujno verjeti v Boga, da bi bil dober
?lovek. Tradicionalno verovanje v Boga je tudi malo zastarelo. Za mnoge je lahko cerkev tudi
narava?Nekateri najbolj?i ljudje v zgodovini niso verjeli v Boga, medtem ko so mnogi, ki so
verjeli, delali najhuj?e stvari v njegovem imenu. Misli, ki so ve? kot dokaz, da se lahko tudi
Katoli?ka Cerkev spreminja, saj bi ga v ?asu inkvizicije zaradi teh besed verjetno dali na
grmado. Dr. Tine Hribar, ki javno priznava, da ne verjame v Boga, pa hkrati trdi (Reporter, 15.
1. 2018), da ga ne zanika. Meni, da smo dedi?i velike ontolo?ke naivnosti razsvetljenske
tradicije, ki resnico reduciramo na tisto, kar je mogo?e dokazati v naravoslovnih vedah.
Vendar so stvari, ki vodijo na?e ?ivljenje, ki pa jih ne moremo dokazati, kot znanstveniki svoje
naravoslovne domneve. Zato danes, ko koncept Boga regulira toliko ?ivljenj, tudi na
Zahodu, ko se v njegovem imenu bije toliko bitk, je te?ko re?i, da ne obstaja. Filozof, pesnik
in prevajalec Gorazd Kocjan?i? pa je v nekem intervjuju za Sobotno prilogo Dela dejal, da se
je v Evropi zgodila ena najhuj?ih mo?nih tragedij in sicer izguba Boga?Kajti o Bogu v tem v dir
pognanem ?asu razmi?lja le ?e malokdo in z izginjanjem etike in usihajo?im odnosom do
vrednot se dru?ba siroma?i. Ob neki predstavitvi moje avtobiografske knjige Stati v areni je
bilo tudi meni postavljenih nekaj zelo osebnih vpra?anj o moji vernosti, odnosu do Boga idr.
Prisotne sem spomnil ne neko izjavo dr. Andreja Capudra, da je namre? Evropa v zadnjih
dveh stoletjih ustvarila ?loveka, ki je na?el Boga v samem sebi, ter ureja stvari z njim brez
posrednikov in Cerkve, pa da takih ljudi ne more? kar tako razgla?ati za brezbo?ce, in da
Cerkev to premalo upo?teva. Dejal sem, da tam nekje vidim tudi sebe. Svojega Boga sem
na?el v mojem notranjem glasu, ki mi govori, kaj smem delati in ?esa ne, pa tudi kaj moram
storiti in ?esa ne smem opustiti, ker je tudi to lahko greh, kot tudi v vesti, ki me kaznuje, ?e
storim kaj hudega. In tudi to se mi je ?e zgodilo v ?ivljenju ter sem bil zato te?ko kaznovan.
Do?ivel sem pravi pekel ?e na zemlji in mi ni bilo treba niti umreti.
Koper, 23. 6. 2021 Milan Gregori?