Pred dobrim mesecem, smo obhajali jubilej, ko je 9. maja 1950 nekdanji francoski zunanji minister
Robert Schuman v sloviti deklaraciji predstavil svoje zamisli o organizaciji nadnacionalnega
sodelovanja v Evropi, ki so padle na zelo plodna tla. Najprej v ustanovitvi Skupnosti za premog in
jeklo, ki je z namenom prepre?evanja novih vojn postavila pod skupni evropski nadzor proizvodnjo
premoga in jekla, to je dveh strate?kih surovin za voja?ko industrijo. Na kar sta nato iz nje iz?li najprej
Evropska gospodarska skupnost kot gospodarsko zdru?enje, in potem ?e Evropska Unija (EU) kot
skupen evropski naddr?avni politi?ni projekt. Zato ve?ina Evropejcev upo?teva 9. maj kot uradni dan
nastanka EU. Ob ?tevilnih problemih, s katerimi se ubada EU, kot se z njimi ubada tudi sleherna druga
?love?ka skupnost, in ob ob?asnih spremljajo?ih lahkomiselnih komentarjih o skoraj?njem razpadu
povezave je prav, da se vsaj ob jubilejih ozremo nazaj in ugotavljamo, kaj vse nam je dala in nam ?e
naprej nudi ta naddr?avna tvorba oziroma na?a nova ?ir?a domovina.
EU kot edinstven zgodovinski mirovni?ki projekt evropske celine
Iz bridkih izku?enj preteklosti, ko so vsakih nekaj deset let divjale uni?ujo?e vojne po evropski celini,
je dozorelo spoznanje, da so mir, sodelovanje in so?itje edina alternativa ponavljajo?im se tragedijam
vojnega pusto?enja. Iz tega spoznanja so potem vizionarski ustanovni o?etje EU, prete?no
kr??anskega porekla, Robert Schuman, Jean Monnet, Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi idr.
zasnovali svoj edinstven zgodovinski mirovni?ki projekt, po zaslugi katerega se je Evropa prelevila iz
stoletij navidezno neskon?nih vojn in iz zibelke najhuj?ih morilskih in zasu?njevalskih ?lovekovih
ideologij v oazo miru, ki ga ?lanice EU u?ivajo ?e tri?etrt stoletja.
Pomembne pravice ter gospodarske in druge koristi pridobljene z vstopom v EU
V publikaciji, ki sta jo leta 2004 ob stopu Slovenije v EU izdali Delegacija evropske komisije v Sloveniji
in Urad vlade republike Slovenije za informiranje, najdemo med ostalim podatke o slede?ih
pomembnih pridobitvah, ki jih prina?a Sloveniji in njenim dr?avljanom vklju?itev v EU. Slovenski
dr?avljani so postali hkrati evropski dr?avljani in s tem pridobili, med drugim, pravico do prostega
gibanja in prebivanja na ozemlju drugih dr?av ?lanic; pravico do celovite konzularne za??ite na
veleposlani?tvih ali konzulatih katerekoli druge dr?ave ?lanice EU v primeru bolezni, nesre?, pripora,
urejanja statusnih zadev ipd.; pravico voliti in biti izvoljen v evropski parlament idr. Po sprostitvi
delovne sile leta 2011 se slovenski dr?avljan brez omejitev lahko zaposli v dr?avah ?lanicah EU.
Slovenska kartica zdravstvenega zavarovanja je z vstopom v EU postala evropska ter z njo lahko
slovenski dr?avljani uveljavljajo pravico do zdravstvenih storitev v vseh ?lanicah EU. Slovenski
?tudentje lahko ?tudirajo na katerikoli univerzi v EU, ?e izpolnjujejo vpisne pogoje. V primeru
obveznega pla?evanja ?olnine, pla?ujejo enake zneske, kot jih pla?ujejo ?tudentje dr?ave gostiteljice.
Slovenski ?portniki v dr?avah EU niso ve? obravnavani kot tujci. Enako velja nasprotno. Sloven??ina je
postala eden od uradnih jezikov EU, kar pomeni, da dr?avljani Slovenije na zasedanjih institucij EU
lahko govorijo slovensko ter vlagajo pro?nje, peticije, prito?be in to?be v slovenskem jeziku. Lahko
najamejo posojila ali odprejo ?irora?un v katerikoli ?lanici EU. Lahko se zavarujejo pri zavarovalnicah
katerekoli ?lanice EU. Nepremi?ninski trg na podro?ju EU je popolnoma odprt za vse dr?avljane EU.
Slovenska podjetja lahko svoje izdelke in storitve proizvajajo in tr?ijo kjerkoli na obmo?ju EU ter tudi
ustanavljajo svoje h?erinske dru?be ali podru?nice. Prevozniki lahko opravljajo svoje storitve na
celotnem teritoriju EU brez posebnih dovolilnic, vendar z licenco EU. EU se financira iz skupnega
prora?una, ki ga sestavljajo razli?ni prispevki dr?av ?lanic. Del sredstev iz prora?una EU pa se prek
razli?nih politik in programov solidarnostno preliva nazaj v ?lanice za financiranje skupnih programov
EU. Slovenija je od vstopa v EU do danes ?e vedno neto prejemnica sredstev iz prora?una EU, kar
pomeni, da prejema ve? sredstev, kot jih daje. ?lanice so dol?ne izvajati stroge evropske programe
varovanja okolja, zlasti na podro?ju komunalnih odpadnih voda, odpadne embala?e in industrijskega
onesna?evanja. Povezava vlaga velike napore v ustanavljanje ?ezmejnih evropskih regij pod
pokroviteljstvom prizadetih obmejnih dr?av, zlasti na obmo?jih, ki so si jih v preteklosti sosedne
dr?ave s silo trgale ena drugi.
Re?evanje nacionalnega vpra?anja in urejanje polo?aja manj?in
Kot ?e navedeno je bila evropska celina v preteklosti prizori??e neskon?nih uni?evalnih vojn,
povzro?enih v veliki meri zaradi nacionalnih in ob?asno tudi verskih nestrpnosti in sovra?tev. Kar pa ni
nujno nekaj nespremenljivega, kajti komentatorji opozarjajo, da smo npr. imeli v odnosu med
kr??anstvom in islamom sicer stoletja sovra?tva pa tudi obdobja kooperativnega sodelovanja. Tudi
Nemci in Francozi so dolgo ?asa veljali za nepomirljive sovra?nike, o ?emer pa danes ne moremo ve?
govoriti. Je pa Evropa ?e vedno ploden teren za izbruhe narodnostne nestrpnosti in sovra?tva, kar je
pokazala tudi nedavna balkanska morija in novej?a agresija Rusije na Ukrajino. Polega tega so
zmagovalci druge svetovne vojne zarisali take meje, da so bile ?tevilne narodnostne skupnosti
odtrgane od mati?nega naroda, padle v podrejen polo?aj manj?in in tako postale izvor latentnih
sporov. Ob nam dobro poznanih italijansko slovenskih manj?inskih problemih tlijo npr. po Evropi
?e?ko - nem?ki, britansko - irski, flamsko - valonski, angle?ko - ?kotski, slova?ko - ?e?ki, romunsko -
mad?arski, finsko - ruski, rusko - ukrajinski, ?pansko - katalonski spori pa problem Baskov idr. Po
neuradnih ocenah ?tejejo manj?ine okrog 45 milijonov pripadnikov EU v 27 dr?avah. V pravnih aktih
EU je sicer prisotna za??ita pravic pripadnikov narodnih in jezikovnih manj?in in v novej?em ?asu so
bile te pravice vklju?ene med ?lovekove pravice, ki jih je tako treba spo?tovati kot ostale ?lovekove
pravice in svobo??ine in so tudi izterljive na Evropskem sodi??u. Vendar s svojimi akti EU ?e ni
pridobila direktne pristojnosti na podro?ju za??ite manj?in, niti na podro?ju sprejemanja manj?inskih
za??itnih pravnih aktov ter ostajajo tako te pristojnosti v rokah dr?av ?lanic, ki pa imajo zelo razli?en
pristop do manj?inske za??ite, jo ne re?ujejo vedno na ustrezen na?in, kar vna?a na to podro?je ?e
vedno nemir. Nacionalna in manj?inska vpra?anja pa so zelo ob?utljiva in kompleksna problematika,
katere re?evanje terja velike napore EU in njenih ?lanic. Tega so se zavedali tudi ustanovni o?etje EU
in do danes je EU s svojo filozofijo in dokaj dosledno prakso strpnosti, sprejemanja razli?nosti in
enakopravnega sodelovanja njenih ?lanic postala prava vzorna delavnica za postopno izkoreninjenje
nacionalne nestrpnosti in sovra?tva. Kar potrjujejo tudi dolga desetletja miru in blaginje, ?e
odmislimo voja?ke konflikte, ki jih je spro?il razpad komunisti?nih sistemov in v novej?em ?asu
navedena ruska agresija na Ukrajino, ki pa so se odvijali izven meja EU. Na podro?ju re?evanja
problematike narodnostnih in jezikovnih manj?in tako ?aka povezavo ?e veliko dela in naporov.
Koper, 13. 6. 2021 Milan Gregori?