Islam kot galaksija (vesolje)

?e dolgo ?asa je islam prvorazredna tema na?ega ?asa in bo to verjetno ?e naprej, zato ga je dobro

?im bolje spoznati, da se zavedamo izzivov, ki jih prina?a, ter se nanje pripravimo. V knjigi istrskega

?edrmaca Du?ana Jakomina Islam in mi lahko preberemo, da je islam, za kr??anstvom, druga najve?ja

religija na svetu z okrog 1,6 milijarde vernikov oz. 22 odstotkov svetovnega prebivalstva, v okrog 45

islamskih dr?avah in nekaj drugih, ki se ne razgla?ajo za islamske. Torej prava galaksija s ?tevilnimi

razli?nimi razlagami in uresni?itvami Mohamedovega nauka, prilagojenimi zgodovinskim okoli??inam

in lokalnim kulturam, kot so arabski, tur?ki, indijski, indonezijski, nastajajo?i evropski, ameri?ki islam

idr. Islamska skupnost se na znotraj deli ?e na sunite, z okrog 1,3 milijardo oz. 85 odstotkov vernikov,

?iite z okrog 15 odstotki, druze in ?tevilne druge lo?ine. Znotraj ve?inskih sunitov, ki veljajo za

pravoverne, konservativne in tudi radikalne so ?e salafiti, vahabiti idr. V odnosu do zahodne

civilizacije se islam deli na tri prevladujo?e struje in sicer tradicionalni ali ljudski islam, radikalni in

moderni. Skupna zna?ilnost islama pa je po Jakominovem mnenju, �da zavra?ajo moderno

civilizacijo, ki postavlja v sredi??e posameznika, njegovo svobodo in pamet�. Tradicionalni je tisti

islam, �ki ga mirno ?ivijo ljudske mno?ice iz roda v rod in v miru in iskrenosti ?astijo svojega Alaha?

ter ima v sebi velike verske in moralne vrednote?in ob?udovanja vredno pobo?nost.� Njegovo pravo

nasprotje je radikalni islam, �ki se zateka v skrajna nasilna dejanja tudi nad samimi muslimani�, in

predvsem nad brezverskim Zahodom, se preriva v ospredje, je najglasnej?i in posku?a predstavljati

ves muslimanski svet ter ga Zahod, ?al, tako tudi do?ivlja. Zahodu o?ita kri?arske vojne, kolonializem,

surove voja?ke posege, gospodarski in kulturni prodor v muslimanski svet, ki naj bi spodkopaval

temelje islamske civilizacije idr. Kar pa le delno dr?i, ker agresivnosti radikalnega islama botrujejo tudi

frustracije zaradi gospodarske neu?inkovitosti islamskih re?imov po odpravi kolonializma, z izjemo

bogatih zalivskih dr?av, pa obstoj v nebo vpijo?ih socialnih razlik v islamskih dru?bash, odklanjanje

?lovekovih pravic in svobo??in, kot jih razume zahodna civilizacija ipd. Zaradi ?esar, pravi Jakomin,

�nekdaj slavna islamska civilizacija ni zmogla dr?ati koraka z Zahodom�. Obstaja sicer tudi moderni

islam, ki hiti z Zahodom, lo?uje cerkev od oblasti, a je bolj redek in manj viden, ker se s tem

izpostavlja prekletstvu radikalnega islama, kot je bil to primer s pisateljem Salmanom Rushdijem in

njegovim knji?nim delom Sqtanski stihi. Tako je islam na razpotju me dvema izbirama, in sicer ali se

bo oziral v preteklost in radikaliziral ali pa se odprl sodobnemu svetu. Predvsem na muslimanih pa je,

da s tem sami pri sebi raz?istijo.

Islam in kr??anski Zahod

Kot je znano izvirajo vse tri monoteisti?ne (enobo?ne) religije, to je judovstvo, kr??anstvo in islam, iz

istih korenin na Bli?njem vzhodu in imajo v svojih svetih knjigah celo ?tevilne skupne zgodovinske

osebnosti, kot so npr. Adam, Noe, Abraham, Mojzes, Jezus Kristus, Marija, Janez Krstnik idr., vendar v

razli?nih vlogah. Islam nima zakramentov in ma?e ter je duhovni vodja ali imam lahko preprost

?lovek. Je pa imam lahko mi?ljen tudi kot verski poglavar, muslimanski vladar ali veliki muslimanski

u?enjak. Za islam je vsakdo, ki ni musliman, nevernik in s tem manj vreden ?lovek. Odpadnikom ali

prestopnikom v drugo vero ponekod muslimani grozijo s smrtjo. Civilno zakonodajo v mnogih

muslimanskih dr?avah ureja religija. Jakomin navaja tudi dejstvo, da kljub tiso?erim na novo

zgrajenim mo?ejam in d?amijam v evropskem svetu pa niso muslimani zgradili niti ene kr??anske

cerkve na svojih tleh.

V zvezi z vlogo islama v dru?bi je publicist Bernard Br??i? omenil izjavo Homeinija (Reporter, 6. 2.

2017), �da je islam politika in politika islam�. H ?emur je sam dodal, da je islam to �v vsej svoji

totalitarnosti...Ko posameznik ni ni? in Alah je vse?Ko posameznik ne more delovati po

demokrati?nih na?elih?,ampak je politika v islamu golo izvr?evanje bo?jega zakona?Zato je zmotno

obravnavati islam kot religijo, ampak je islam totalitarna ideologija, preoble?ena v religijo?, ter je

nezdru?ljiva z zahodno civilizacijo in ne sodi v Evropo?Kajti ?lovekove pravice, svoboda govora,

demokracija in vladavina prava so zanikanje islama�. Pri tem je Br??i? tvegal celo zelo ostro izjavo, da

je um radikalnega muslimana �totalitarno po?kodovan, onstran popravila, ter so pri?akovanja o

vzpostavitvi islamske demokracije po strmoglavljenju diktatur v muslimanske svetu velika utvara�,

kar je ?ivljenje tudi v veliki meri potrdilo, saj je navedenemu strmoglavljenju sledil kaos.

Kot ?ivo nasprotje agresivnosti radikalnega islama je Katoli?ka Cerkev ?e z vatikanskim koncilom

(1962-1965) za?ela medverski dialog, ki ga je kasneje podprl in vsebinsko obogatil tudi pape? Janez

Pavel II in ga odlo?no podpira tudi pape? Fran?i?ek. Kr??anstvo je v svoji preteklosti sicer tudi poznalo

nasilje, vendar je to svojo bolezen prebolelo in se usmerilo k miroljubnosti. Kon?no je Kristus osvajal

svet z ljubeznijo do bli?njega, tudi do sovra?nika, medtem ko radikalni islam ?e stoletja razgla?a sveto

vojno proti nevernikom ter ?e danes posku?a ?iriti svojo vero z ognjem in me?em. Ob ostrem

zavra?anju zahodne civilizacije in njenih pridobitev in vrednost je dialog z islamom te?ko izvedljiv.

Jakomin pri tem opozarja, da imamo na eni strani identiteto, ki meji skoraj na objestnost, na drugi pa

popu??anje in izmikanje kr??anski identiteti, ki predstavlja ?e njeno razgradnjo�. Religiolog dr. Drago

K. Ocvirk je v nekem intervjuju dejal, da je tr?enje dveh tako razli?nih pristopov do lastne identitete

morda celo koristno za kristjane, da se zamislijo nad svojim odnosom in odnosom ?ir?e dru?be do

kr??anstva in si izborijo bolj?i polo?aj.

Ko se tako sre?ujeta kr??anstvo in islam, pravi Jakomin, se sre?ujeta dve zgodovini, dve civilizaciji,

dva razli?na svetova, ki pa bosta �neizogibno tudi drug drugega spreminjala�. Dialog med njima pa

naj bi bil skrajno te?aven, ali celo nemogo?, razen morda na podro?ju verske izku?nje, kjer lahko eden

drugega bogatita, ne da bi pri tem posku?ala drug drugega spreobra?ati. Zgodovinar dr. Jo?e Pirjevec

pa je zapisal (Primorski dnevnik, 15. 1. 2015), �da so se v evropski civilizaciji na sre?o uveljavili

humanizem, renesansa in razsvetljenstvo, ki so postavili pod vpra?aj svete knjige in njihovo razlago

ter odprli pot kriti?ni misli na?e kulture?,s ?emer smo dale? prekosili islamski svet. Kajti Koran je ?e

vedno nedotakljiv in tako ostaja med na?o in islamsko civilizacijo razkol stoletij, ki ga ne bo lahko

premostiti�.

Koper, 30 november 2019 Milan Gregori?