9. maj, simbolni dan nove Evrope kot oaze miru

V maju mesecu praznujemo dva jubileja oziroma dva simbolna dneva, povezana z Evropo. Najprej 5. maj kot spomin na ustanovitev Sveta Evrope 5. maja 1949, to je mednarodne organizacije, ki jo sestavlja 47 dr?av iz evropske regije, in ki se zavzema za ?lovekove pravice, parlamentarno demokracijo in vladavino prava. Nato ?e 9. maj v spomin na deklaracijo nekdanjega francoskega zunanjega ministra Roberta Shumana, predstavljeno 9. maja 1950, v kateri je obelodanil svoje zamisli o organizaciji nadnacionalnega sodelovanja v Evropi, ki so bile kasneje udejanjene najprej v Evropski skupnosti za premog in jeklo, ki je z namenom prepre?evanja novih vojn postavila pod skupni nadzor proizvodnjo premoga in jekla, to je dvoje strate?kih surovin za voja?ko industrijo. Na kar sta nato iz nje iz?li Evropska gospodarska skupnost, kot gospodarsko zdru?enje, in potem ?e Evropska unija (EU), kot evropski politi?ni projekt. Ve?ina Evropejcev upo?teva danes kot uradni dan Evrope prav 9. maj. Ob ?tevilnih problemih in potresnih sunkih, s katerimi se v zadnjem ?asu soo?a EU, kot npr. pretekla velika ekonomska kriza in finan?ni kolaps Gr?ije, migrantski val in njegove posledice, Brexit, agresivni naskok kulturnega marksizma, trenja z vzhodnoevropskimi dr?avami, zlasti s Poljsko in Mad?arsko, pandemija idr., sem jezen prebiral mno?ico lahkomiselnih, neodgovornih in celo katastrofi?nih komentarjev o skoraj?njem razpadu povezave, z namigovanjem na podobno usodo, ki je doletela ranjko Jugoslavijo. Naj kot prvo opozorim, da ne pomnim, da bi kdaj propadla kaka demokrati?na dr?ava ali zveza demokrati?nih dr?av, in da propadajo predvsem avtoritarne in totalitarne dr?avne tvorbe. In, drugi?, mislim, da smo v primeru EU pri?a pravemu ?ude?u, ko gre za neko celino (evropsko), ki se je po zaslugi miroljubnega zdru?evanja prelevila iz �zibelke najhuj?ih morilskih in zasu?njevalskih ?lovekovih ideologij v oazo miru�.

Trdni temelji in vezi EU

Naj na?tejem nekaj najvidnej?ih trdnih temeljev in vezi, na katerih sloni, raste in se utrjuje nova ?ir?a evropska domovina. Najprej bridke izku?nje iz preteklosti in iz njih izvirajo?e spoznanje, da so mir, sodelovanje in so?itje edina alternativa tragedijam in pusto?enju, ki si ga je Evropa povzro?ala dolga stoletja. Pa bogate in otipljive ekonomske koristi, ki jih u?ivajo ?lanice s svojim sodelovanjem v povezavi. Tu so tudi skupni kulturni temelji, iz katerih je zrasla sedanja duhovna in politi?na podoba povezave, z velikim poudarkom na vplivu Evrope na celotno zahodno civilizacijo. To so gr?ka filozofska misel in kultura, judovsko-kr??anski etos z desetimi bo?jimi zapovedmi in Kristusovim evangelijem, rimsko pravo, renesansa, znanstvena revolucija, razsvetljenstvo, francoska revolucija in evropska socialna misel. Pa njeni demokrati?ni standardi, spo?tovanje pravne dr?ave ter ?lovekovih pravic in svobo??in. Nastajajo?a in zavezujo?a skupna zakonodaja na vseh pomembnej?ih podro?jih dru?benega ?ivljenja, ki varuje nacionalno identiteto ?lanic, njihov jezik in kulturo, ?lovekovo svobodo in dostojanstvo pred vsakr?nim nasiljem, pa svobodo ?lovekovega izra?anja, njegovo lastnino idr. Evropo ve?e tudi mo?na in trdna gospodarska osnova, saj je danes z okrog 26% BDP najve?ja gospodarska sila na svetu, pred ZDA z okrog 24%. Kot tudi gospodarska solidarnost med njenimi ?lanicami, ko s prelivanjem sredstev iz evropskega prora?una bogatej?e ?lanice pomagajo manj razvitim. Pa vlaganje velikih naporov in sredstev v ?ezmejno sodelovanje, zlasti na podro?jih, ki so si jih v preteklosti dr?ave trgale ena drugi. In ne nazadnje povezuje ?lanice EU spoznanje, da lahko samo zdru?ene enakopravno sodelujejo z ostalimi velikimi igralci na svetovni politi?ni sceni, branijo svetovni mir in u?inkovito ??itijo svoje interese pri sklepanju globalni trgovinskih, okoljevarstvenih in drugih sporazumov.

Problemi EU in njena perspektiva

Res je, da je ta povezava, kot ?e navedeno, obremenjena z mno?ico najrazli?nej?ih malih in velikih problemov in da se njena elita pri njihovem re?evanju mnogokrat ne znajde najbolje. Vendar mora EU pri oblikovanju svoje politike, sprejemanju sklepov in zakonov loviti ravnote?je med 28 ?lanicami z razli?nimi interesi in potrebami ter razli?nimi zgodovinskimi izku?njami. Kot je tudi res, da je EU ?e nedokon?ana zgodba z mnogimi odprtimi in ?e nere?enimi vpra?anji. Vendar je to prisotno v vsaki ve?ji ali manj?i ?love?ki skupnosti. ?e Slovenija s svojim dvema milijonoma prebivalcev, ki jo je v svetovnem merilu komaj za kako ve?jo dru?ino, se s te?avo prebija skozi usklajevanje razli?nih interesov in iskanje re?itev ter je njena politi?na elita, s kako ?astno izjemo, na tako nizki ravni, da se obupani spra?ujemo, komu smo kaj ?alega storili, da moramo vse to prena?ati. Kljub vsem navedenim te?avam in slabostim pa se ta evroprojekt, kot oaza miru, ?ola demokracije in zgled rasto?e blaginje, danes razteza ?e od Baltika do Mediterana in od Atlantika do Donave in Balkana. Naj zaklju?im ta sestavek z mislimi Joschka Fischerja, nekdanjega nem?kega zunanjega ministra, ki je npr. v obdobju zadnje velike finan?ne krize modro dejal, da je EU najpomembnej?i zgodovinski projekt evropske celine, s katerim za?enjamo �iz stoletij navidezno neskon?nih vojn graditi nov panevropski sistem dr?av, ki ne temelji ve? samo na ravnote?ju mo?i, ampak si prizadeva premagati meddr?avno tekmovalnost� in sicer tako, da institucionalizira, to je dolo?i in uzakoni skupne interese in vrednote. Meni tudi, da je EU ?e doslej dosegla velike stvari, in da tega med sprotnimi krizami ne smemo pozabljati. Dr. Anton Stres pa je dodal zraven, da je ta celina �domovina najpomembnej?e civilizacije, ki je imela velikanski vpliv na vse ?love?tvo�. In naj k temu pristavim ?e svojo misel, da je nastanek EU in vklju?itev Slovenije vanjo nekaj najlep?ega, kar se nam je lahko zgodilo v na?i zgodovini. Zato Evropa, vstani in obstani!

Koper, maj 2021 Milan Gregori?