Strahopeten odnos levi?arskih intelektualcev do propada komunizma

Levi?arski nem?ki pisatelj Peter Schneider je ob zlomu komunizma v intervjuju za Delo iskreno razmi?ljal, kak?na bi morala biti dr?a po?tenega levega intelektualca ob popolnem kolapsu neke ideologije in njenega dru?benega eksperimenta. Dejal je, �da od samega sebe in kolegov zahteva pogum, da napake in zmote priznajo, a ne zato, ker bi ?utili protestantsko potrebo, da bi bi?ali sami sebe, ampak ker smo le tedaj, ko priznamo zmote, sposobni novih zaznav�. Gre za pogumen in iskren proces samoo?i??evanja, ki ga pri vidnih slovenskih levi?arskih intelektualcih ?e nisem zasledil. Dejal je ?e, da si ob takem epohalnem dogodku, kot je bil propad socializma kot gospodarskega in politi?nega sistema, moramo zastaviti dvoje resnih vpra?anj, in sicer: �Ali je bil model socializma sicer pravilen, toda napa?no izpeljan, ali pa je bilo kaj narobe z modelom (ideologijo)�? Menil je ?e, da ?e se kdo iz kakr?negakoli razloga posku?a ogniti odgovoru na drugo zelo neprijetno vpra?anje, potem gre za veliko strahopetnost. In odkrito je priznal, da opa?a okrog sebe vse polno te strahopetnosti�. To velja tudi za slovenske levi?arske intelektualce, ki potuhnjeno mol?ijo ob zgodovinskem polomu njihovega edino zveli?avnega dru?benega projekta. ?e ve?, imajo se ?e vedno za najbolj napredne in s tem tudi pozvane, da oni vladajo ljudstvu. In ?e jim to po demokrati?ni poti slu?ajno ne uspe, pa posku?ajo priti na oblast prek ulice, to je nasilno, po vzoru fa?istov in nacistov. Hkrati je Schneider v istem intervjuju izrazil prepri?anje, �da je socializem verjetno za vedno propadel, in da bi bila kak?na njegova nova ina?ica tudi neuspe?na�. Je pa opozoril, �da v dru?bi ?e vedno obstajajo dolo?ena protislovja, ki so rodila ideje socializma. Zato bi naj bilo iskanje alternative kapitalizmu ?e vedno aktualno in nujno�. Marxu pa o?ita, �da je strahotno napadal in izredno sovra?no pisal o ljudeh, ki so mu sicer bili blizu�, a so druga?e razmi?ljali kot on. In to kulturo preganjanja razli?no misle?ih ni razvijal samo v Nem?iji, ampak jo je ?iril na levico tudi po svetu. In kasneje, ko so komunisti pri?li na oblast, so take ljudi postavljali pred zid in jih streljali. Dejal je ?e, �da je bil Marx prepri?an da ima samo on resnico v zakupu, kar pa je za mi?ljenje nadvse nevarno�. Resnica namre? lahko nastane samo iz dialoga, razli?nih pogledov in polemike.

Vzpon in pohod kulturnega marksizma

Dr. Bernard Br??i? meni, �da je komunisti?na ideologija pre?ivela padec berlinskega zidu, ne sicer v Rusiji, ampak na Zahodu, v Bruslju, Washingtonu?in to v nevarni in zahrbtni obliki kulturnega marksizma frankfurtske ?ole. Za?etnika kulturnega marksizma Antonio Gramsci in Georg Lukasc bi naj videla re?itev v �dolgem pohodu skozi institucije, to je ?olstvo, dr?avno birokracijo in medije, ki naj bi poskrbeli za progresivno spremembo vrednot. To so potem nadgradili misleci, zbrani v Frankfurtskem in?titutu za dru?bene raziskave ter je to z obema rokama pograbila tudi dobro rejena ter na varna in bogata prora?unska korita prisesana slovenska kaviar levica. Problem naj bi ne bil torej samo kapitalizem kot ekonomski sistem, ampak tudi institucija dru?ine, spolna hierarhija, naravna seksualnost in kr??anstvo, ali z drugo besedo zahodna civilizacija�. Zagovarjanje te civilizacije bi naj bilo zanje �oblika psihopatologije (du?evne bolezni), beli evropski ?lovek pa po mnenju Susan Sontag ni? manj kot rak ?love?ke zgodovine�. In predvsem prek izobra?evalnih institucij in osrednjih medijev je levica v Evropi in Ameriki vzpostavila ideolo?ko ? kulturno hegemonijo s skoraj popolno prevlado nad druga?e misle?imi, po ?emer pa bi naj pri?la na vrsto tudi dr?ava. Br??i? namre? ?e pravi, da se je po prihodu nacistov na oblast �duh frankfurtske ?ole preselil v ZDA, ob koder bi naj ob podpori ?idovskega lobija ob koncu tridesetih let za?el svoj zmagoslavni pohod in po koncu druge svetovne vojne oku?il �najprej glavnino dru?boslovne in humanisti?ne akademske srenje, tako v ZDA kot v Zahodni Evropi, in potem ?e politi?no sfero, predvsem trdo levico, zagovornike socialnega liberalizma in ?lahtno socialnodemokratsko desnico�.

Glavni cilji kulturnega marksizma

Kot ?e re?eno bi naj bil glavni cilj kulturnega marksizma razgraditev zahodne civilizacije, o ?emer bi naj zgovorno pri?alo tudi Lukacsevo glavno delo Kdo nas lahko re?i pred zahodno civilizacijo. Pri ?emer so po mnenju Br??i?a kulturni marksisti uspeli prek medijev in izobra?evanja vzpostaviti �diktaturo multikulturnosti, politi?ne korektnosti, moralnega nihilizma, t. j. komunisti?no utopijo, v kateri spol, tradicija, dru?ina, narod, morala ali Bog nimajo nikakr?ne vloge ve?�. Pri ?emer pa odprto sprejemajo islamsko kulturo, ki je v svoji zamisli in skrajni izvedbi �totalitarna, antisemitska, nasilna, srednjeve?ka, proti?enska?�. Mad?arom in Poljakom pa ne dovolijo niti najmanj?e druga?nosti. In ob polnih ustih besed o odprti dru?bi in dialogu zahtevajo, da mora Cerkev v ?olah utihniti, in ne sme begati ljudi s kako kr??ansko bioetiko, dru?benim naukom Cerkve ali kr??anskim pogledom na spolnost. Hkrati pa razgla?ajo ta svoj nauk za nove �evropske vrednote�, ki bi se jim naj vsi podrejali. Soo?amo se torej z novo, mehkej?o obliko totalitarizma. Avantgarda kulturne revolucije, ?e pravi Br??i?, tako ni ve? delavski razred, ampak �mavri?na koalicija zatiranih dru?benih obrobne?ev. Njihov nov sovra?nik pa je polnokrven, heteroseksualen mo?ki, ponosen na dru?ino, narod in pripadnost zahodni civilizaciji�. So hkrati zagrizeni nasprotniki vsakr?nega konservativizma, pri ?emer francoska filozofinja Chantal Delsol zaman opozarja, �da biti konservativen pomeni nenehno premi?ljevati, kaj je vredno ohranjati in kaj je treba spremeniti�. Angle?ki filozof Roger Scruton pa ji pri tem pritrjuje z besedami, �da konservativci verjamemo, da smo podedovali tudi nekaj dobrega, in da podedovano ?elimo ohraniti�. Nazadnje pa se neomarksisti pridru?ujejo tudi obsojanju belega ?loveka zaradi zla, ki ga je povzro?il v preteklosti. O?itno so komunizem in potem ?e kulturni marksizem tudi nam tako oprali mo?gane, da si besed narod in domovina skoraj nismo ve? upali izgovoriti, in da ob dr?avnih praznikih opazi? vsega nekaj zastav dale? naokoli in to v glavnem na uradnih stavbah. Br??i? zaklju?uje, �da zdravljenje tega pojava ne bo preprosto, ?e manj kratkotrajno?Pose?i bo moralo zlasti na podro?je medijev in izobra?evalnega sistema in vpra?anje ni toliko v tem, kak?na bo morala biti terapija, ampak kdo bo zdravnik�.

Koper, 15. 8. 2021 Milan Gregori?