Evropa in njena prehojena pot od druge svetovne vojne do danes

Zahodna Evropa se je po drugi svetovni vojni pogumno in uspe?no odlo?ila za parlamentarni sistem, pravno dr?avo, ?lovekove pravice in tr?no gospodarstvo. Del vzhodnoevropskih dr?av se je po padcu berlinskega zidu pridru?il EU, nekatere pa se na to ?e pripravljajo. Ve?ina dr?av nekdanje Sovjetske zveze, na ?elu z Rusijo, pa je ubrala pot avtokratskih (samodr?kih) re?imov z elementi tr?nega gospodarstva. Del Balkana pa je po razpadu Jugoslavije kon?al v krvavih medsebojnih obra?unih, pri ?emer je Srbija zabredla v diktaturo, kjer so se po oceni Andreja Gluksmana, enega vodilnih predstavnikov francoske nove filozofije, �stari partijski aparat, cerkev, deli nekdanje Titove armade in fa?istoidne skupine mlaj?e generacije povezale v nadvse uni?evalno gibanje. Nastala je nekak?na molotovka za Vzhodno Evropo, ki je eksplodirala v vsesplo?no morijo in uni?evanje. Zahodna evropska elita temu kriznemu ?ari??u ni bila dorasla ter so morale ZDA s silo presekati ta krvavi balkanski vozel vendar na na?in in s posledicami, ki ?e danes ogro?ajo mir in varnost na tem koncu sveta�. Zato je zmotno in nestvarno misliti, da Evropi po razpadu komunizma ne grozi nobena nevarnost ve?. To spoznanje potrjujejo tudi potresi in konflikti, ki so zajeli EU ob nedavni globoki ekonomski krizi, ob migrantskem valu, ob Brexitu, ob novej?ih razhajanjih vodstva EU in nekaterih vzhodnoevropskih dr?av, nevarno pospremljenih z gro?njami o finan?nem kaznovanju slednjih, kar lahko izzove nov razkol v EU. Kot tudi z na?rtovanim vsiljevanjem LGBT agende mladoletnikom, vklju?no z nenaravnim in odvratnim spodbujanjem spremembe njihovega spola. Evropo ?e vedno razdvaja tudi razli?en pogled na preteklost, o ?emer govori tudi resolucija Evropskega parlamenta, ki je obsodila vse tri totalitarizme, a jo nekatere dr?ave pri zagovarjanju komunizma niso ratificirale, med njimi tudi Slovenija pod levosredinsko vlado. Pri ?emer je diplomat dr. Igor Sen?ar resno opozoril, �da smo soo?eni z Evropo dveh izku?enj in dveh spominov, zato je Evropa dol?na to osvetliti in prou?iti�. Zlasti obdobje komunizma in njegovih posledic, ki se vle?ejo v sedanjost, a jih bruseljska elita ne pozna ali ne razume dovolj, se jim izogiba in zaradi tega vle?e zgre?ene poteze. Evropa je sicer po svoji naravi prostor sre?evanja in me?anja razli?nih etnij ter njihovih kultur, ki pa so v zadnjem ?asu, po zaslugi svojih skupnih kr??anskih korenin in kasnej?ih drugih skupnih kulturnih, znanstvenih in socialnih spoznanj in pridobitev, dokazale, da so sposobne ?iveti v medsebojni slogi in ravnote?ju. Neizbe?en in nenadzorovan mno?i?en vdor migrantov iz tujih, nezdru?ljivih kultur, pogojen tudi z demografskim pe?anjem evropskih narodov, pa je to ravnote?je poru?il in povzro?il nemire.

Evropa, vrednote in razli?ni pogledi nanje

Ob vsesplo?nem, pogosto nekriti?nem sklicevanju progresivcev in pod njihovim vplivom tudi bruseljske elite na evropske vrednote, kot jih pa? sami pojmujejo, in ob njihovem obra?unavanju z razli?no misle?imi in nepokornimi ?lanicami EU, je ?e?ki filozof Jakup Jinek dejal (Novi glas, 22. 7. 2021), �da vrednote niso nekaj, kar bi prepustili politiki?Dru?bena ureditev mora temeljiti na ne?em drugem, trdnej?em, kot je poljubna volja posameznika. To pa je zakonodaja? Dr?ava (ali zveza dr?av, prip. avt.) mora s pravno ureditvijo zagotavljati predvsem svobodo, tudi svobodo nestrinjanja z njenimi (preferiranimi) vrednotami. ?e dr?ava ni urejena na ta na?in, pomeni, da gre za diktaturo, kot je bil to primer v totalitarizmih, ko so bile dolo?ene dr?avne vrednote vsiljene in nadrejene pravu oz. zakonitosti? Tudi danes do?ivljamo razli?ne na?ine uveljavljanja oblastni?ko koncipiranih vrednot? ?edalje pogostej?i so namre? pritiski (politi?ne) mo?i, ki sku?a uveljavljati tako imenovane nove, moderne vrednote�. Pri svojem razmi?ljanju se je Jinek skliceval tudi na nem?kega ustavnega pravnika Ernst-Wolfgang B�chenf�rdeja, ki je dokazoval, �da sodobna sekularna dr?ava temelji na principih, na katere sama nima vpliva, kajti vse ?lovekove temeljne pravice in svobo??ine v politi?ni ureditvi imajo religiozni izvor?ter jih pri?tevamo med temeljne vrednote, ki jih mora vsebovati sleherna moderna dru?bena ureditev. Ne sme se jih pa vsiljevati, denimo s pomo?jo prava, represivnega aparata�.

Evropska politi?na elita in njene stranpoti

Ob potresnih sunkih, navedenih v prej?njih poglavjih in ?e drugih, se po mnenju mnogih komentatorjev vodstvo EU ni znalo in ni zmoglo z njimi uspe?no soo?iti, kar vzbuja pri ljudeh nezaupanje vanj. Publicist dr. Matev? Tom?i? je kot primer navedel tudi vsiljevanje begunskih kvot, �?eprav je bilo v naprej jasno, da jih ve?ina ?lanic Unije, ne samo tisti iz Vi?egrajske skupine, ne sprejema. In razli?ne gro?nje s sankcijami ?e krepijo odpor do bruseljske elite�. Silvester ?urla, urednik Reporterja, pa je neko? spomnil, �kako se je Merklova trkala po prsih, da bodo Nemci zmogli�, ko so nepretrgane kolone migrantov korakale v Nem?ijo in pri tem dobesedno sesule shengensko mejo. In kdor si je takrat �drznil izre?i kak pomislek, je hitro dobil etiketo, da je rasist, islamofob ali nacist�. Janez Jan?a pa je bil v nekem intervjuju v svoji sodbi o bruseljskih birokratih ?e stro?ji in dejal, da predstavlja enega od klju?nih problemov sodobne Evrope �nedorasel, v blaginjo rojen in vrednotno izkoreninjen politi?ni razred Zahoda, ki ni v stanju obvladati migracijskih pritiskov na meje EU, krepitve radikalnega islama v islamskih getih znotraj EU ter obujenih ozemeljskih apetitov Moskve�. Dr. Bernard Br??i? pa je neusmiljeno, zlove??e in katastrofi?no zabrusil, da Evropa, odtujena od potreb ljudi, pod taktirko sedanje bruseljske elite, ne bo pre?ivela, in da sedanje bruseljsko uradni?tvo, �odmaknjeno od stvarnosti, ni niti bleda senca pionirjev nastajanja in zdru?evanja Evrope�. Kljub upravi?enosti mnogih navedenih strogih sodb o nedoraslosti bruseljske elite pa sam mislim, da se zgradba, rojena iz globokih humanisti?nih idealov in medsebojno povezana s stotimi ?vrstimi vezmi, ne more kar tako sesuti ob prvem tresljaju. Je pa? sleherna oblast poligon mo?i in s tem povezanih privilegijev ter se na vrh te piramide, ob zrelih osebnostih, preriva tudi mno?ica narcisoidnih in puhloglavih povzpetnikov, ki niso dorasli svoji nalogi. Vendar problema nekompetentnih vodstvenih elit ni mogo?e re?evati s sesuvanjem organizacij, ker to ustvarja kaos, ampak prek demokrati?nih mehanizmov in z obsojanjem nesprejemljivih praks tudi na evropskem parketu, kot to pogumno po?ne tudi Jan?a.

Koper, 24. 7. 2021 Milan Gregori?