Spopad ali dialog civilizacij

V preteklosti so bili odnosi med kr??ansko Evropo in svetom islama konfliktni. Diplomat in

zunanjepoliti?ni analitik mag. Marko Osolnik je zapisal (Reporter, 21. 8. 2018), �da je bil islam tisti

versko-civilizacijski Drugi, v nasprotju do katerega se je v srednjem veku, predvsem v obdobju

kri?arskih vojn, generirala in konstituirala Evropa kot civilizacijski izvor dana?njega globalnega

Zahoda�. Procesi modernizacije in predvsem sekularizacije v zadnjih dveh stoletjih, pri katerih islam

nima nobenih zaslug in jih celo zavra?a, bi naj �?e dodatno predruga?ili ve?ino evropskih dr?av�, kar

je o?itno stare antagonisti?ne ob?utke do islama ?e okrepilo. To bi naj bila posledica dejstva, �da

muslimanski svet, z redkimi izjemami kot sta Tunizija in Indonezija, ob?utno zaostaja v

modernizacijskih procesih, kar si na Zahodu ?tevilni ljudje razlagajo s tem, da je to civilizacija, katere

nelo?ljive sestavine so pasivnost, iracionalnost, fatalizem, zaostalost na vseh podro?jih, avtoritarnost

in nasilnost�. Zato nasprotja obstajajo naprej in bo dialog zelo te?aven, ?e ne celo nemogo?.

Dr. Ekmeleddin Ihsanoglu, ugleden tur?ki akademik, politik, diplomat in funkcionar Islamske

konference pri OZN pa zavra?a tezo o spopadu civilizacij trde?, da so vse civilizacije, od kitajske do

staroegiptovske, rimske, islamske in dana?nje zahodne nekak?na ?tafeta, preko katere se znanje,

omika in kultura prelivajo iz roda v roda, zaradi ?esar bi tega ?tafetnega toka ne smeli prekinjati,

ampak ohranjati dialog. Vendar pa dialog odklanja radikalni islam, d?ihad pa naravnost izsiljuje vojno,

zato morajo predvsem muslimani sami raz?istiti pri sebi, kdo predstavlja islam, in predvsem

obra?unati s svojim radikalnim krilom. Sam pa mislim, da gre pri tem za �trk civilizacij�, kot ga je

ozna?il ameri?ki pravnik in politik Samuel Huntington (1927-2008), ko je dejal, da bodo v obdobju po

hladni vojni kulturne in verske razlike prete?ni izvor konfliktov, in da bo ekstremizem glavna gro?nja

svetovnemu miru. O naravi konfliktnih odnosov med muslimani in zahodno dru?bo govori tudi izjava

predsednika avstralske vlade Kevina Rudda, objavljena na spletu, ko se je obrnil na avstralske

muslimane, ki bi radi tudi izven svojih dr?av ?iveli po islamskih zakonih, in jim dejal, da jih prosi, naj

zapustijo Avstralijo. Dejal je, da mu je dovolj poslu?ati govorice o tem, kako so Avstralci zaskrbljeni,

da ne bi s svojim na?inom ?ivljenja ?alili posameznih migrantov in njihove kulture. Pri tem je posebej

poudaril, �da so ta narod osnovali mo?je in ?ene kr??anske vere po kr??anskih principih?Zato so v

na?ih ustanovah in ?olah kr??anski simboli. ?e je Bog za vas ?alitev, vam predlagam, da si izberete

drug del sveta za svoj dom?Mi vam va?o vero dovoljujemo?V kolikor pa se ne ?elite vklju?iti v na?

sistem?, vam iz srca priporo?am, da svobodo, ki jo imamo tu pri nas, izkoristite in svobodno

zapustite na?o dr?avo. Nismo vas mi prisilili priti sem?Na?e ustavne demokrati?ne vrednote in

zakoni morajo veljati za vse�. Tudi profesor in religiolog dr. Drago Ocvirk posebej opozarja

(Reporter, 8. 10. 2018), da islam izrecno zavra?a tudi svetle pridobitve Zahoda, kot so �?lovekove

pravice, zlasti versko in idejno svobodo ter emancipacijo posameznika, posebej ?enske�. Pri

vztrajanju na taki dr?i je dialog nemogo? in civilizacijski konflikt neizbe?en.

Nasilje in varnostni problemi

?eprav se dolo?eno ?tevilo muslimanov integrira v zahodne dru?be, pa analitiki ugotavljajo da jih

ve?ina obti?i v tabori??ih ali getih z vsemi posledicami za njihovo po?utje in varnostna tveganja.

Publicist in svetovni popotnik Gregor Preac opozarja (Reporter, 20. 6. 2016) na ugotovitve nem?ke

obve??evalne slu?be, �da 80 odstotkov migrantov prihaja z la?nimi identitetami, da so v modernem

gospodarstvu te?ko ali sploh nezaposljivi, v moderni dru?bi neprilagodljivi in sposobni pre?iveti le na

dolgoro?nih socialnih podporah�. Francoske obve??evalne slu?be pa bi naj ugotovile, da je v Franciji

vsako sekundo pripravljenih od 300 do 350 potencialnih teroristov. Po podatkih Cie pa je od rok

teroristov samo v letu 2012 umrlo 9.068 ljudi, ranjenih pa naj bi bilo 11.900. V zadnjem desetletju pa

se je ?tevilo napadov samo ?e pove?evalo in bi se naj po podatkih medijev (Reporter, 17. 7. 2017) v

letu 2015 povzpelo na 16.000. Ve?ina napadov je naperjena proti kristjanom, Zahodnjakom nasploh

ter Judom. K ?emer je treba dodati tudi krvave napade na muslimanske manj?inske ?iite. Storilci

navedenih krutih dejanj pa so najve?krat radikalizirani ve?inski sunitski muslimani, ki jih podpirajo

bogate zalivske dr?ave na ?elu s Katarjem in Savdsko Arabijo. Preac ?e pravi, da je vse to dogajanje

pripomoglo k brexitu, privedlo do vsaj deset na novo ograjenih meja znotraj EU (schengena),

vzpostavilo mno?ico dr?avnih in nekaj ilegalnih tabori?? v Nem?iji, Italiji, Gr?iji in drugje ter

destabiliziralo Balkan. Evropska dru?ba se je polarizirala in v njej se razra??ajo ekstremizmi. Okrepil se

je nadzor nad geti, mo?ejami in celotno muslimansko skupnostjo, ki se tako ?e bolj oddaljuje od

ve?ine evropskega prebivalstva. Marko Osolnik je ob tem prodiranju muslimanskega nasilja v Evropo

?e opozoril (Reporter, 23. 11. 2015) na resna svarila nekdanjega poveljnika ?vicarskih varnostnih sil

Andreja Blattmana, �da je Evropa na pragu dr?avljanske vojne med avtohtonimi Evropejci na eni

strani in radikaliziranimi muslimani na drugi�. Celo pape?u Fran?i?ku, ki se v svojih nastopih izogiba

problemu varnostne gro?nje migracij in neprestano poudarja zgolj humanitarni vidik, je ob neki

prilo?nostni u?la izjava, da je �tretja svetovna vojna po kosih ?e tu�. Kakorkoli ?e varnostna tveganja

so neizpodbitno dejstvo in polo?aj je resen.

Finan?ne posledice mno?i?nih migracij

O tem ni celovitih niti omembe vrednih analiz, saj so dr?ave skope z informacijami oz. jih cenzurirajo.

?e se najprej dotaknemo cene, ki jo pla?ujejo migranti za svoje tvegane in mnogokrat usodne poti v

bolj?i svet, lahko po podatkih medijev povzamemo (Reporter, 30. 1. 2017), da bi naj samo 900.000

migrantov, ki jih je sprejela Nem?ija leta 2016, pla?alo tihotapcem okrog 3 milijarde evrov. Znano je,

da je EU pla?ala Tur?iji 3 milijarde evrov z namenom, da bo omejevala migracijski val z njenega

ozemlja. Prav tako je odobrila 3 milijarde tudi Italiji za vzdr?evanje migrantov, ki pljuskajo na njeno

ozemlje iz Severne in podsaharske Afrike. Ni pa podatkov, koliko je za isti namen prejela Gr?ija. Kot ni

tudi podatkov o pomo?i Al?iriji, Libiji in Egiptu,d a bi okrepili svoje varnostne sile in pomagali zajeziti

migrantski tok iz Afrike prek Sredozemlja v Evropo. Znano je tudi, da je Nem?ija za?ela ponujati

kandidatom za repatriacijo visoke denarne nagrade, za kar pa tudi ni oprijemljivih podatkov. Ni

razpolo?ljivih podatkov niti o stro?kih vzdr?evanja migrantov v posameznih dr?avah (ustanavljanje,

vzdr?evanje in upravljanje tabori??, prehrana, socialne pomo?i in zdravstvena oskrba, ?olanje,

prevajalci idr.). Za Slovenijo je prodrl v javnost podatek, da nas stane en migrant mese?no okrog

2.000 evrov. ?e to preslikamo na 900.000 migrantov, ki jih je sprejela Nem?ija v letu 2016, gre znesek

v skoraj 2 milijardi mese?no oz. 24 milijard letno. Ni tudi podatkov o stro?kih postavljanja mejnih

ograj, krepitvi preventivnih in represivnih ukrepov, pove?anem nadzoru nad muslimansko skupnostjo

v Evropi idr. ?e be?en vpogled v navedene ?tevilke pa nam govori, da gredo ti stro?ki v stotine milijard

evrov.

Razkoli v evropski dru?bi

?e be?en pogled na posledice, ki jih je povzro?il migrantksi val, ka?ejo, da gre za pravi potres. Znano

je npr., da je eden od vzrokov brexita tudi nemo? EU pri obvladovanju migrantskih tokov. Do razkola

je pri?lo tudi med Brusljem in vi?egrajsko skupino, ki se je uprla politiki vsiljenih kvot. Razpoke so

nastale tudi znotraj posameznih dr?av s krepitvijo skrajne desnice, ki s svojo prenapeto retoriko ?e

dodatno izziva sovra?ne reakcije migrantov in razkol z doma?o levico, ki zagovarja neomejeno

sprejemanje migrantov in kulturno so?itje Evrope in islama, ki je pri tako velikih civilizacijskih razlikah

o?itno te?ko uresni?ljivo in se doslej tudi sicer ni obneslo v praksi. Odpor do nenadzorovanega toka

migrantov se je preselil celo v resne in dr?avotvorne stranke, kot so npr. v Nem?iji CSU in CDU. Krepi

se odpor proti islamizaciji Evrope in zlasti proti velikim varnostnim tveganjem, ki jih predstavljajo

migrantski geti in tabori??a. Ozra?je pa ?e posebej zastruplja tudi d?ihad s svojimi krutimi in krvavimi

dejanji. Evropa za vso to nakopi?eno problematiko ?e mi na?la pravega odgovora in ti?i je v pasti, iz

katere ?e ni videti odre?ilnega izhoda.

Koper, oktober 2019 Milan Gregori?