Veli?astne zgodovinske pridobitve EU

Ob mnogih napakah in porazih ter ?rnogledih napovedih glede usode EU smo dol?ni vsaj be?no omeniti tudi nekatere njene veli?astne zgodovinske dose?ke. Kot prvo je ustvarila tri?etrt stoletja miru in je tako najpomembnej?i mirovni?ki zgodovinski projekt na celini, ki je krvavela �v stoletja navidezno neskon?nih vojnah�. Odprava meja in s tem povezan prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev, pa skupna valuta, skupna zakonodaja, ki so ob ve?sto milijardnih finan?nih prihrankih pospe?ili gospodarsko, znanstveno in kulturno sodelovanje in izmenjave, so spodbudili vsestransko ustvarjalnost, razvoj in blaginjo. ?lanice povezave so zastopane v vseh organih EU. Sloven??ina je postala eden od uradnih jezikov povezave in jo lahko uporabljamo na zasedanjih organov EU, vlagamo v njej predloge, peticije, prito?be, to?be ipd. Iz prora?una EU se prek raznih programov in politik sredstva vra?ajo nazaj njenim ?lanicam, s poudarkom na revnej?ih dr?avah, ki so neto prejemnice, to je prejemajo ve? kot dajejo, in med njimi je ?e vedno tudi Slovenija. Dr?avljani EU lahko ustanavljajo podjetja in se vpisujejo v ?ole kjer koli v EU. EU je domovina demokracije, pravne dr?ave, spo?tovanja ?lovekovih pravic. S slovensko zdravstveno kartico lahko uveljavljamo pravico do zdravstvenega storitev v vseh ?lanicah EU itn.

Nekaj pomembnih aktualnih problemov, ki spremljajo nastajanje EU

Naj za?nem z evropsko elito, za katero je Jan?a dejal, �da je eden klju?nih problemov sodobne Evrope nedorasel, v blaginjo rojen, vednotno izkoreninjen politi?ni razred Zahoda, ki ni v stanju obvladati migracijskih pritiskov na meje EU, krepitve radikalnega islama v islamskih getih znotraj EU ter obujenih ozemeljskih apetitov Moskve�. S ?emer se ni te?ko strinjati, ?e ?e pomislimo, da mnoge dr?ave po?iljajo v Bruselj ljudi, ki bi se jih rade znebile v doma?i politiki. Pri re?evanju migracij je npr. bruseljska birokracija ?e danes razdvojena in brez prave vizije. Ta elita ni bila dorasla svoji nalogi niti ob izbruhu balkanske morije ter so morale ZDA s silo presekati krvavi balkanski vozel, pa ?eprav na na?in, ki ?e danes destabilizira regijo in grozi z novimi konflikti. Kar pa Bruselj o?itno podcenjuje in nevarno zavla?uje z vklju?evanjem tamkaj?njih kandidatk v povezavo. Med velike poraze bruseljske elite lahko ?tejemo tudi Brexit, ki smo ga zloslutno do?ivljali skoraj kot za?etek razpada EU. EU razdvaja tudi razli?en pogled na preteklost, pri ?emer Zahod ne razume dobro Vzhoda, ker nima njegovih izku?enj s totalitarno preteklostjo, ?igar posledice se vle?ejo ?e v dana?nji dan. Nikogar v Bruslju npr. ne moti, da je bil ?e pred nekaj leti izvr?en poskus politi?nega umora Janeza Jan?e prek zlorabe sodstva, da je bil celo po krivem vtaknjen v zapor, da so mu nezakonito vzeli poslanski mandat, vlo?ili proti njemu na desetine izmi?ljenih ovadb, ki so kon?ale v ko?ih itn. Nih?e ne omenja podobnega poskusa politi?nega umora Franca Kanglerja itn. V vzhodnoevropskih tranzicijskih dr?avah se namre? ?e desetletja soo?ajo s politi?no kontaminiranim sodstvom iz prej?njega re?ima, z levi?arskim monopolom nad mediji in drugimi podsistemi, kar izziva konfliktne situacije, poskuse o?i??enja sodstva in razbitja medijskega ter vsakr?nih drugih monopolov levice s strani demokrati?nih sil. Kar pa bruseljska birokracija ne razume, podcenjuje in pod vplivom mo?ne evropske levice celo to razgla?a za du?enje medijskega pluralizma, ogro?anje vladavine prava, kr?enje evropskih vrednot ipd. Od tod tudi konflikt s Poljsko in Mad?arsko, ki nista pripravljeni klecniti pred diktatom levici naklonjenih bruseljskih birokratov. Niti pri novej?em vsiljevanju LGBT agende, ki ob navedenih za??iti manj?in hkrati nedopustno bega mladoletne otroke z protinaravnim in odvratnim vzpodbujanjem spremembe spola. Med problemi EU je tudi delitev suverenosti med zveznimi oblastmi in ?lanicami povezave, pri ?emer dominantne ?lanice in bruseljska birokracija te?ijo k ?im ve?ji centralizaciji in prisvajanjem pristojnosti ?lanic. Mad?arski zgodovinar Gy�rgy Sch�pflin je obsodil (Demokracija, 29. 7. 2021) vsiljevanje nekih politi?no dogovorjenih vrednot drugim preko juristokracije oz. po prisilni sodni poti. Pri demokraciji gre namre? za soglasje, ki ga ne morejo nadomesti nobene po vladni ali sodni poti vsiljene politi?no dogovorjene vrednote. In uporabljanje politi?nih struktur in zakona pri upravljanju evropske naddr?ave �je demonstracija nevarnega invazivnega socialnega in?eniringa, znanega iz preteklosti, ki nujno izzove legitimen odpor�. Sch�plin tudi pri?akuje, da se bodo evropske volitve leta 2022 izkazale za prelomne v zgodovini EU, in priznale soglasju kakovostno mo?nej?o vlogo, kot doslej�. Tudi ?e?ki filozof Jakup Jinek meni (Novi glas, 20. 2. 2021), da mora dr?ava �zagotoviti predvsem svobodo, tudi svobodo nestrinjanja z njenimi preferiranimi vrednotami�, ker imamo sicer opravka z diktatom kot v totalitarizmih, ko so bile dolo?ene vrednote vsiljene in nadrejene pravu�. Pri tem tudi poudarja, da so vrednote nekaj, kar ne more biti prepu??eno trenutni menjajo?i se politiki, ampak morajo temeljiti na ?em trdnej?em, kar je dolgo zasidrano v ?love?tvu. Pri ?emer citira izjavo nem?kega profesorja prava dr. Ernsta Wolfganga B�chenf�rderja, da imajo �?lovekove temeljne pravice in svobo??ine v politi?ni ureditvi religiozni izvor, ter jih pri?tevamo med temeljne vrednote, ki jih mora vsebovati sleherna moderna dru?bena ureditev�.

Nekaj pogledov na perspektivo EU

Dr. France Bu?ar je ob neki prilo?nosti dejal, da niso bistvo evropskega problema juridi?na vpra?anja (federacija, konfederacija, na?in in mo? glasovanja ipd.), niti gospodarstvo ali znanstvena revolucija, ki je sicer prinesla silovit razvoj, a hlrati rodila tudi po?asti, imenovane �izmi vseh vrst�, ampak je lahko bistvo �duhovni temelj Evrope�. To je nov koncept bivanja sodobnega ?loveka, o ?emer pa danes ?e malo vemo in bo treba ?e najti odgovor na to. Novinar in publicist Branko Soban pa je nekje zapisal, �da je demokracija proces, ki ga lahko za?ne?, a ga nikoli ne more? kon?ati�. Kljub temu pa nas je spomnil na izre?ene besede na strasbour?ki slovesnosti ob petdeseti obletnici Evropskega parlamenta, �da nas lahko pogled na prehojeno pot in zavest evropske demokracije v zadnjih desetletjih lahko navdaja s ponosom in z velikim ob?utkom hvale?nosti do o?etov evropske ideje� in seveda z odgovornostjo za naprej. Angle?ki filozof in politi?ni mislec John Lock pa je v zvezi s povezovanjem dr?av v naddr?avne tvorbe dejal, da �zgodovina ne pozna primera, da bi zgolj pogodbena zveza dr?av postala u?inkovita, da bi trajala�. Izjema bi naj bila samo EU in bi zato lahko rekli, da z njo pi?emo nov del zgodovine. Kljub vsem navedenim problemom, kljub prisotnemu evroskepticizmu in prezgodnjim pogrebcem EU, se evroprojekt EU kot ?ola demokracije in zgled blaginje danes razteza ?e od Baltika do Mediterana in od Atlantika prek Donave do Balkana, in se mu ?elijo pridru?iti ?e druge dr?ave na zahodnem Balkanu, pa Ukrajina, Moldavija, Gruzija idr. Sam bi k temu dodal ?e svojo skromno misel, da se nam je Slovencem z vstopom v EU zgodilo nekaj najlep?ega v na?i zgodovini.

Koper, 5. 8. 2021 Milan Gregori?