Dne 1. 4. 2018 je bil v DS posvet na temo Interdisciplinarni problemi in predlogi pri gradnji

dvotirne ?elezni?ke proge Koper-Diva?a, o ?emer je bil izdan Zbornik, iz katerega povzemam

na kratko slede?ih nekaj pomembnih ugotovitev in zaklju?kov.

O nastanku vladne trase ter njeni tehni?ni in ekonomski neprimernosti

Ve se, da je vladna trasa nesre?na dedi??ina dolgoletnih propadlih, jalovih dogovorov z Italijo

o izgradnji skupne nove proge iz ?ir?ega Tr?a?kega zaliva do Diva?e, kot sestavni del 5.

koridorja, s ?emer smo si nakopali 12 km odve?nih predorov pod Tinjanskim hribom, 12 km

ube?nih (servisnih) predorov za slu?aj nesre?e in dva viadukta v skupni dol?ini 1,2 km, kar je

traso podra?ilo za okrog 400 mio evrov. O tem lahko v Zborniku preberemo tudi, da bi morali

z enostranskim izstopom Italije iz posla izvesti revizijo projekta in izbrati cenej?o in tehni?no

primernej?o varianto in to za dvotirno progo, ki bi jo bilo mogo?e najti v korigiranem

koridorju obstoje?e proge Koper-Diva?a, kot so to storile alternativne variante in se s tem

ognile nepotrebnemu in dragemu zavoju v Osapsko dolino. Vendar se je namesto tega

�pojavila izjemno problemati?na odlo?itev o gradnji enotirne proge, brez potrebne ?tudije o

mo?nostih dograditve kasnej?ega drugega tira, in smo tako dobili hibrid dveh enotirnih prog,

nove in stare�� (Anton Gunde, univ. dipl. in?. gradb.). Pri tem je bilo izre?eno tudi opozorilo,

�da bo na desetine kilometrov spremljajo?ih dostopnih cest povsem spremenilo tinjansko-

vinjanski ter gabrov?ko-osapski pejsa?� (Damir Josipovi?, geograf, vi?ji sodelavec Instituta za

narodnostna vpra?anja). Vendar nobeni od levih vlad po letu 2010, kljub pomislekom stroke,

civilne dru?be, DS, nekaterih doma?ih in evropskih organov idr. do izbrane trase, ni pri?lo na

misel, da bi izvedle revizijo projekta, tudi potem ne, ko so npr. pred zadnjimi volitvami vse

koalicijske stranke, razen Cerarjeve, to obljubljale.

Prvotna uradno predstavljena vrednost vladnega projekta je bila 1,4 milijarde evrov, a ko so

se kasneje pojavile v javnosti bistveno cenej?e alternativne variante, tudi za dvotirne proge,

(okrog 800 ? 900 milijonov evrov), so vladni predstavniki, zlasti tik pred zadnjimi volitvami,

brez sleherne resne obrazlo?itve pani?no za?eli zni?evati vrednost vladnega projekta nekam

na vi?ino alternativnih variant. Vendar jim je Metod Dragonja spustil hladno prho, ko bi naj

ob razgrnitvi dokumentacije pred komisijo za nadzor javnih financ ocenil, da vrednost II. tira

ne bo mogla biti manj?a od 1,7 milijarde evrov. Dogodek, ki zbuja sum, da se je morda potem

Dragonja umaknil iz T2DK, ker ni hotel biti del te nesre?ne zgodbe. Ali pa je to moral storiti,

ker je preve? povedal. Nazadnje pa nam je Bratu?kova postregla spet z novo vrednostjo

investicije v vi?ini 1,194 milijarde evrov, pri ?emer je po tihem in srame?ljivo dodala

pripombo, ki so jo za njo ponavljali tudi papagajski dnevni mediji, da je to �brez DDV-ja�,

verjetno zato, da bi vrednost izgledala malo ni?ja.

Nekaj resnih tehni?nih, okoljevarstvenih in drugih pomislekov v zvezi z vladno traso

?

Naj omenim kot prvo, �da vladna trasa nima izdelanega investicijskega programa za

dvotirno progo?Pa da je vrednost slednje, z 58 km vseh predorov, ocenjena ni? manj kot na

2,4 milijard evrov?Pa da projekt ne re?uje primerne povezave z Istro in Trstom?in da surovo

posega v za??iteni habitat Natura 2000 doline Glin??ice� (prof. dr. Jo?e Duhovnik). Tudi prof.

dr. Bogdan Zgonc, nekdanji direktor Slovenskih ?eleznic, je ?e pred posvetom v DS dejal, da je

gradnja enotirne proge z nujnimi ube?nimi predori �absurd? in skregana z zdravo pametjo�

(Dnevnik, 16. 9. 2017). Padla so tudi opozorila o nevarnosti gradnje ?elezni?kega mostu v

bli?ini nosilcev avtocestnega viadukta, pa o tem, da med nosilci viadukta ni prostora za

dvotirno progo, in bi zato bila potrebna dva ?elezni?ko mostova, kar je nesmisel, in da

umestitev drugega tira tako in tako zahteva pripravo povsem nove dokumentacije, kar

pomeni vra?anje postopka na za?etek, kot bi se to sicer zgodilo pri morebitnem izboru nove,

primernej?e variante. Sli?ali smo tudi o?itek, da je vlada svoj povsem zastarel projekt

�podtaknila DZ v sprejetje s pomanjkljivimi obrazlo?itvami, ga enostransko prikazoval v vseh

razpravah, navajala neto?ne informacije in s tem zavedla poslance in kasneje tudi

volivce?Zato tudi ne ?eli ali ni sposobna kategori?no in prepri?ljivo odkloniti alternativnih

variant kot neprimernih ali neizvedljivih�. (Peter ?ernigoj, univ. dipl. in?. gradb.) Kar pomeni,

da je treba postopek primerjave in izbire variant ponoviti ob upo?tevanju ?tevilnih novih

pomembnih in odlo?ujo?ih okoli??in. Tudi Evropsko ra?unsko sodi??e bi naj v sporo?ilu za

javnost (Luxembourg, 11. 11. 2018) ugotovilo, �da alternativne variante trase niso nikoli bile

obravnavane skladno z veljavnimi predpisi in dobro prakso bank in investitorjev v svetu�.

In?enirska zdru?enja (In?enirska akademija Slovenije, In?enirska zbornica Slovenije in

Slovenska in?enirska zveza) so zavzela stali??e, �da je in?enirska stroka soglasna, da moramo

graditi dvotirno progo?in da se problemati?en in ekolo?ko sporen odsek stare proge prek

ob?utljivega vodnega zaledja Ri?ane dokon?no ukine�. Med zaklju?ki posveta In?enirskega

zdru?enja pa zasledimo tudi predlog, �da naj vlada odlo?i na?rtovano izgradnjo dostopnih

cest, in s tem prepre?i nepotrebno uni?evanje narave v za??itenih obmo?jih, tvegane posege v

prostor in nezakonito tro?enje javnih financ�. Naj ?e dodam, da bi naj Loyola de Palacio,

koordinatorka EU za slovenske prometne projekte, v svojem poro?ilu organom EU izrazila

zaskrbljenost, ker bi naj ?lo pri vladnem projektu za velik finan?ni zalogaj v vi?ini nekaj

milijard evrov, pa tudi zaradi tega, ker projekt spri?o dolo?enih okoli??in ne dopu??a

predpisane komercialne hitrosti. Predsednik DS Alojz Kov??a pa je ob koncu posveta dejal,

�da ob?aluje, da do tak?nega posveta ni pri?lo ?e pred odlo?itvijo o izgradnji drugega tira?,

ker bi bila tako odlo?itev la?ja in lahko tudi bolj?a�.

Nekaj zaklju?kov

Ob tej plohi strokovnih kritik ?e nisem zasledil, da bi vlada ali pa njeni �uradno izbrani civilni

nadzorniki� projekta predstavili javnosti svoje morebitne veljavne protiargumente. ?e jih

imajo, in jih ne nameravajo predstaviti, je taka dr?a najmanj naduta in ?aljiva do javnosti. ?e

jih pa nimajo, in se tudi sami zavedajo neprimernosti izbrane trase, je zadnji trenutek, da

vlada ustavi postopke izgradnje in izvede provizijo projekta, kot so to njene koalicijske

stranke, razen Cerarjeve, obljubljale pred volitvami. Lahko, da bi to stalo vlado njenega

politi?nega pre?ivetja, vendar bi s tem obvarovala Slovenijo pred te?ko in drago napako in

tako re?ila svojo ?ast. V nasprotnem primeru pa bodo hude posledice njene odlo?itve

ob?utili in pla?evali ?e bodo?i rodovi in bo sama ?la v zgodovino kot neodgovorna in

opravilno nesposobna oblast.

Koper, 8. 2. 2019 Milan Gregori?

(P.s. Tekst je bil dostavljen nekaterim dnevnim ?asopisom, a sta Dnevnik in PN odklonila

objavo, Delo, Ve?er in Finance pa na po?to v zapro?enem roku niso odgovorili kljub urgenci.)