Dra?go?ka tragedija

V januarskem Utripu je dr. Jo?e Mo?ina spro?il pravi vihar s svojo izjavo (?urnal 24, 16. 1. 2022), da je slavljenje in poveli?evanje dra?go?ke bitke �pravljica za otroke, ki ji v?asih ?e vedno verjamejo tudi odrasli�, in da prisotni na dra?go?kih proslavah �slavijo tragedijo, ki so jo fanati?ni komunisti?ni poveljniki vsilili nesre?nim Dra?go?anom pred 80 leti�. Kar je potem v oddaji tudi posku?al utemeljiti. Ob koncu decembra 1941 se je namre? Cankarjev bataljon z okrog 200 borci, pod velikim pritiskom nem?kih enot, umaknil v Dra?go?e. Po podatkih Wikipedije bi se naj odlo?il tam tudi prezimiti in se pripraviti za nadaljne boje, v kar pa mo?no dvomim. Vodstvo bataljona se je namre? moralo zavedati, da Nemci ne bodo dopustili, kar se je kasneje tudi zgodilo, da bi se mo?na partizanska enota utaborila tik nad pomembnimi komunikacijami (Kranj-?kofja loka-?elezniki-Bled idr.), ter jih ogro?ala. Izvemo tudi, da bi naj bili Dra?go?ani naklonjeni partizanom in bi jim naj pomagali s hrano, obleko in obutvijo. Vendar so se zavedali, da je nevarnost napada Nemcev zelo velika, ter bi naj (Reporter, 20. 1. 2022) �partizane prosili, naj se zaradi varnosti umaknejo iz vasi�, a je vodstvo bataljona to zavrnilo ocenjujo?, �da je kraj zelo primeren za obrambo, in da bi utegnila bitka imeti politi?ni potencial�. Torej bi naj ?lo predvsem za politi?no promocijo NOB-ja. V Wikipediji lahko tudi preberemo, da je bilo partizansko mo?tvo oslabljeno, da so bili �borci brez ustrezne opreme in oboro?itve ter slabo izurjeni?, in da bi naj posamezniki in skupine ?e med predhodnimi boji nad Poljansko dolino, ?e bolj pa v no?i na 28. december za?eli odhajati na svoje domove�. Vodstvo bataljona bi naj celo �odvezalo prisege, ki so jo dali ob vstopu v bataljon, tiste borce, ki se niso ?utili sposobni, da bi mogli vzdr?ati nadaljne boje in hudo zimo�. Tako je bataljon ostal v Dra?go?ah ter je ?as nastanitve �izkoristil za voja?ko in politi?no vzgojo ter za politi?no delovanje med prebivalstvom?in 1. in 4. januarja tudi priredil zborovanja�. Nemci bi naj ocenili, da ?eli gorenjsko osvobodilno gibanje z okupacijo Dra?go? pokazati svojo mo? in okrepiti svoj vpliv. S pomo?jo vohunov bi naj tudi izvedeli, kolik?na je mo? partizanov in organizirali svoje sile, okrog 2.500 do zob oboro?enih mo?, kar je v mo?i obeh mo?tev predstavljalo razmerje 14 : 1 v korist Nemcev, in v spopadu med 9. in 11. januarjem 1941 pregnali iz?rpane in premra?ene borce iz vasi. Po podatkih Wikipedije bi naj vodstvo bataljona bilo obve??eno o premikih mo?nih nem?kih sil v smeri Dra?go? ?e od 6. januarja naprej, to je 3 dni pred spopadom, a je kljub temu ostalo v vasi in sprejelo, o?itno ?e v naprej izgubljen spopad s premo?nim sovra?nikom s tem, da si je zagotovilo varen koridor za umik na Jelovico. Preberemo tudi, �da so se va??ani pred spopadom sami odlo?ili prijaviti partizane Nemcem, da bi se izognili nem?kim povra?ilnim ukrepom�, kar bi naj storili celo �s predhodno privolitvijo bataljonskega poveljstva�. Ob 26 nem?kih ?rtvah in 9 partizanskih je bil rezultat spopada za kraj katastrofalen: Nemci so pobili 41 civilistov, 81 odgnali v koncentracijska tabori??a, vas izropali, jo po?gali in na koncu ?e poru?ili. Dr. Janez Tu?ek je spomnil (Reporter, 20. 1. 2022) na oceno, ki jo ?e pred desetletji podal prof. zgodovine dr. Metod Miku?, da je bila namre? dra?go?ka bitka �ena ve?jih napak partizanskega vodstva med drugo svetovno vojno�. Na spomeniku pa ?e vedno stoji zapis, da so borci �izbojevali veliko zmago�. A do danes ni bilo ?loveka, ki bi dregnil v to, in ko je to storil Mo?ina, se je z leve strani usul nanj gromozanski plaz pljunkov in ?alitev, ki ka?ejo na to, da bo pot do sprave slovenske dru?be ?e dolga.

Srhljiva revolucionarna obsedenost na meji zdravega razuma

Eden izmed pri?evalcev v zvezi z dra?go?ko zgodbo naj bi dejal (Nova24tv, 16. 1. 2022), da je bila to ?isto politi?na zamisel, da so ?rtvovali to vas z namenom, da so lahko rekli, �poglejte kaj so Nemci naredili�. Pripomba zbuja asociacijo na srhljivo izjavo Mo?a Pijadeja v Biha?u (Spletna stran, V.Troha, 30. 5. 2015) na prvem zasedanju Avnoja leta 1942, shranjeno med dokumenti Vojno-istorijskega instituta v Beogradu (fascikel ?tab vrhovne komande JVUD, pod oznako k-2,30), v kateri je Pijade med ostalim dejal: �Zato je treba ustvariti mno?ico brezdomcev, da bodo ti postali ve?ina v dr?avi. Zato moramo po?igati. Streljali bomo in se umaknili. Nemci nas ne bodo na?li, a iz ma??evalnosti bodo po?igali vasi. Potem bodo va??ani, ki bodo ostali brez strehe, sami pri?li in mi bomo imeli narod ob sebi in bomo na ta na?in postali gospodarji razmer. Tisti, ki nimajo ne hi?e ne zemlje ne ?ivali, se nam bodo hitro pridru?ili, ko jim obljubimo veliki rop?.Tako bomo obredli vse kraje?Mi moramo ustvariti nesre?o in mno?ice spraviti v obup. Mi smo smrtni sovra?niki vsake blaginje, reda in miru?�

Pohod resnice in sesuvanje mitov

O boju proti okupatorju in o zavr?enosti kolaboracije je bila napisana ?e skladovnica knjig. O nasilju, zlo?inih in nepotrebnih tragedijah revolucije, kamor spadajo tudi Dra?go?e, pa je bil pol stoletja zapovedan molk. Vendar je s propadom komunizma resnica o tem izbruhnila z vso silo na dan. Italijanski razumnik Carlo Bo je namre? ob neki prilo?nosti dejal, �da se nikdar ne bo zgodilo, da bi mo? resnice ugasnila?, in da obstajajo zakoni, ki so ve?ni in urejajo ?ivljenje narodov ter se doslej ?e nikomur ni posre?ilo, da bi se jim ognil.� Spomenka Hribar pa se je v neki polemiki z dr. Ivanom Kristanom spotaknila ob njegovo izjavo (Delo, 4. 7. 2009), �da bi obsodba revolucije s strani NOB pomenila �skrunitev spomina vseh ?rtev, ki so bile potrebne, da smo ustvarili novo dr?avo, pravi?nej?o od prej?nje�. Najprej se je vpra?ala, ali so bile res vse ?rtve potrebne, da smo ustvarili novo dr?avo, in dejala, �da ve?je skrunitve na ?rtve, ve?je samoobsodbe revolucije, kot so bile povojne likvidacije, ni�. K izjavi o pravi?nej?i dr?avi pa je pripomnila, da se je z njo mo?no strinjati, �?e pozabimo na revolucionarno nasilje, medvojno in povojno, in na to, da je bil velik del dr?avljanov v politi?nem smislu v tej pravi?nej?i dr?avi drugorazreden�. O spravi prevladuje v javnosti stali??e, da je pogoj zanjo vsa resnica, to je tudi njen doslej zamol?ani del o revolucionarnem nasilju in zlo?inih. Protirevolucionarna stran je svojo zablodo kolaboracije, ki ji je bila vsiljena z zlo?ini revolucije, pla?ala z ?ivljenjem. Revolucionarje kot zmagovalce v vojni pa za njihove zlo?ine ni imel kdo kaznovati, jih ?e vedno zakrknjeno tajijo, a so se zaradi njih tudi oni zna?li na zato?ni klopi zgodovine. Tako sta strani ?e vedno vsaka na svojem bregu ter bo o?itno pot do sprave ?e dolgotrajna in mukotrpna.

Koper, 3. 2. 2022 Milan Gregori?