Duhovna podoba pisatelja in nekaj njegovih pomembnih sporo?il

Nedavno odkritje spomenika pisatelju me je spodbudilo k objavi tega kratkega povzetka utemeljitve, ki jo je pripravil avtor tega prispevka v zvezi s pobudo za podelitev ?astnega doktorata Univerze Primorske pisatelju, in ki je bila v prepolni dvorani koprskega muzeja (2006) sprejeta z aklamacijo. V sestavku bom presko?il pisateljev curriculum vitae, na?tevanje njegovih skoraj nepreglednih knji?nih del in drugih spisov ter ?tevilnih prejetih nagrad, ker je bilo o tem ?e veliko napisanega. Osredoto?il se bom na pisateljevo duhovno podobo in na nekaj sporo?il iz njegovih del, ki nam jih je posredoval prek svojih misli in prek besed njegovih knji?nih junakov ter skozi ocene literarnih kritikov. Pri ?emer se zavedam, da je ob izjemnem opusu ustvarjalca ta povzetek nujno pomanjkljiv in nepopoln.

Duhovna podoba pisatelja

Pisatelj Vinko O?lak je v Zborniku ob 80. obletnici Rebulovega rojstva takole opisal na?ega portretiranca: �Alojz Rebula, ki ni primorski pisatelj, kakor ga radi naslavljajo nepremi?ljeni ?asnikarji v slovenskem tisku, temve? je svetovni pisatelj v pristnem goethejanskem pomenu besede, pi?o? v enem najbolj izbranih jezikov, saj je majhnost veliko znamenje te izbranosti, razmi?ljajo? po gr?ko, discipliniran po rimsko, verujo? palestinsko, ?ute? slovensko, resni?en, pravi?en in dejaven ob?e?love?ko�. Zbornik ga primerja z o?akom, ki se je povzpel na goro sveta in z nje motri utripanje ?love?tva skozi ?as, s posebno pozornostjo za usodo lastnega naroda, �ves zatopljen v skrivnosti ?ivljenja?, neutrudno streme? za smislom bivanja, kljub zmedi ?asa in ob?asnim ob?utkom izgubljenosti�, kot je to zapisal pisatelj Igor ?kamperle. Zavedajo? se, kot je to dejal glavni junak romana v Sibilinem vetru Nemezjan, �da ?lovek ne more biti plen kaosa, temve? je predestiniran (ustvarjen) za smisel�. Izredno impresivna je, kot bomo videli v nadaljevanju, tudi bera Rebulovih odzivov na eksisten?na vpra?anja (?ivljenjski smisel, vera, Bog, smrt idr.) kot tudi odzivov na pomembna vpra?anja na?ega ?asa in prostora, zlasti tista, ki ?e vedno burijo duhove (kr??anstvo in komunizem, kristjani in NOB, revolucija itn.). Profesorica Marija Pirjevec pravi v Zborniku, da je pisateljevo razmi?ljanje o eksisten?nih vpra?anjih �usmerjeno v glavnem proti mi?ljenjskemu toku modernega sveta, proti brezvrednotju, se pravi proti nihilizmu, ki postopoma preplavlja zahodno zavest in kulturo�.

Nekaj pomembnih pisateljevih sporo?il

V zvezi z Rebulovim poglabljanjem v antiko meni v Zborniku akademik Kajetan Gantar, �da noben posredovalec anti?nih kulturnih vrednot, noben zagovornik humanisti?ne izobrazbe pri nas ni z ve?jim ?arom oznanjal navzo?nosti in magi?ne privla?nosti gr?tva in rimstva�. Klasi?na filologinja Jadranka Cergol je k temu ?e dodala, da pomeni antika Rebuli �najvi?jo to?ko, do katere se je povzpel ?love?ki duh na podro?ju estetike, filozofije, etike in politike�. Kr??anstvo pa je Rebuli sporo?ilo dobrote, pravi?nosti po?tenosti in humanizma. V dnevniku Koloradski vrt Bogov nam sporo?a, da kristjan, sredi tudi zanj nerazlo?ljive drame bivanja �stavi na nevidno�. Pri tem pa je tragi?nost sveta, ki ga melje, �tudi njemu stra?en argument proti bo?jemu bivanju�. Toda ?e stra?nej?i argument pa za bo?je bivanje, �je ?lovekova neutola?ljiva sla po neskon?nem�. O Rebulovem pogledu na slovenstvo pa je slikovito spregovoril Florjan, glavni junak romana Nokturno za Primorsko, ko je dejal, �mar ni ?udovito, da se je Gospod hotel roditi kot sin malega naroda�. Podobno se je o tem izrazil tudi eden od junakov zbirke novel Arhipel, ko je menil, da kot potomec velikega rimskega imperija �ne bi nikomur ?elel majhnosti, kot ?lovek pa, kajti ?e si majhen, si zavarovan pred napuhom in blaznostjo velikih�. V zvezi z domovino pa Rebula v ?asu razvpite multikulturnosti, ko naj bi bile vsakr?ne identitete pre?ivete, ohranja svoje trdne doma?e korenine, dopovedujo? nam, �da noben konkreten ?iv ?lovek ni nikoli povsod, ampak vedno nekje�. O Bogu, partiji, revoluciji se glavni junaki romana Nokturno za Primorsko takole pogovarjajo: �Ali je mogo?e, da je ob vseh strahotah sveta Bog ?e ljubezen?...In ali ni bila tudi partija v svojem boju za svobodo, pravico in enakost svojevrsten zalet v bolj ?love?ko dru?bo, ?eprav brez Boga�? Ob tem pa si odgovarjajo, �da zgodovino ?ofira le Bog in tudi partija je njegova?V ?love?ko zgodovino je pa? vdrla mogo?na sila brez Boga, a z bo?jimi prvinami v sebi?Pri preoravanju dru?be je spravljala na plan plast ?love?tva, ki je bila doslej zapostavljena?Izravnavala je, kar je iz?trlelo iz dru?be po volji nenasitnega kapitala in uresni?evala tretje geslo francoske revolucije egalite ? enakost, to je kr??ansko geslo?� ?al pa se je ta sila hkrati izkazala za tiransko, zabredla je v mo?virje nasilja in prizadela ?love?tvu nesluteno zlo. O Cerkvi, za katero se avtor v trenutkih dvoma spra?uje, �ali je ?e bo?ja, ?e se je tako spe?ala s svetom�, pa hkrati zasledimo v romanu Jutranjice za Slovenijo naslednje vznesene misli: �Postajam zaljubljen v Cerkev. Ne v Vatikan, hierarhijo, institucijo, ampak v neviden oblak, ki je za njo, v tisto misti?no Cerkev, ki je neskon?na ?istost, neskon?na nedol?nost, ki je Kristus sam?Tak?no v njenem jedru jo vidim skozi vse katoli?ke sramote v zgodovini?Skozi antisemitizem, kri?arske vojne, renesan?no pape?tvo in inkvizicije, skozi proces proti Galileiu ali Ivani Ar?ki, skozi klerikalizem tudi na?e preteklosti, skozi fa?isti?ne in komunisti?ne ?kofe, skozi samopa?ne ?upnike, udbovske konfidente v talarjih?� In ko ugotavlja, da se je Cerkev po vojni spet zna?la v katakombah, pristavlja, �da evangelijsko seme nikjer tako ne klije kakor v temi katakomb?� O razdvojenosti kristjana ? partizana v NOB pa nam je spregovoril glavni junak ene izmed novel Arhipela, ko je takole razmi?ljal: �Kam naj bi se dal? ?e bi prestopil k domobranski postojanki, bi me imeli za tolovaja? Preostalo mi je samo eno: vztrajati tam, kjer sem, z rde?o zvezdo na kapi in s Kristusovim kri?em v srcu, tujek v importirani stalinski strukturi, a v ?ir?em smislu le borec za svobodo Evrope?� V zvezi s slovenko osamosvojitvijo pa opozarja Rebula, da so se sanje o slovenski dr?avi za?ele ?e pred desetletji �v listu emigrantskih Erlichovih stra?arjev v Kanadi?,v listu Smer v slovensko dr?avo, ki je izhajal v Buenos Airesu, zanje je izgoreval emigrant, kr??anski socialist, Franc Jeza?, na kar smo potem z Jan?o, Bav?arjem in drugimi planili na ta sad, ki je ?e odpadal od jugoslovanskega drevesa�. V romanu Zeleno izgnanstvo pa je nekaj klenih stavkov, ki jih lahko uporabimo tudi za Rebulo, in sicer: �da iz njega ni nikoli zalajalo zaradi ?ivljenjske jalovosti in da iz njegovega drevesa ?ivljenja ni sne?il pepel�. Pri pisanju je namre? pri Rebuli o?itno prevladal �pol razko?ja�, to so trenutki, ko se zazdeva, �da koplje? s peresom v samo srce in o?ilje stvarstva?In takrat ne pi?e?. Takrat boguje?. Takrat dr?i? v roki zvezdo svojega rojstva. Takrat si jadro, pijano od sinjine biti�.

Koper, 27. 9. 2021 Milan Gregori?