Kaoti?ni Bli?nji vzhod
Iz ?tudije Iztoka Miro?i?a, diplomata in zunanjepoliti?nega analitika (Portal Plus, 13. 6. 2017), lahko
razberemo, da do?ivlja Bli?nji vzhod (BV) kot eno od sti?i?? kr??anskega in muslimanskega sveta v
zadnjih letih travmati?ne dogodke. Arabska revolucija in vojna v Siriji z mno?ico beguncev in
razseljenih oseb, pojav Islamske dr?ave na tleh Sirije in Iraka, spopadi med ?iiti in suniti, genocid nad
kristjani in drugim nemuslimanskim prebivalstvom, boj Kurdov za avtonomijo, voja?ki posegi tujih sil,
zlasti ZDA in Rusije, drobljenje dr?avnih ozemelj in izguba kontrole centralnih oblasti nad njimi,
nara??anje organiziranega mednarodnega kriminala idr. Milo?i? ?e opozarja, da se sre?ujemo s
tipom novih vojn, druga?nih od dr?avljanskih in meddr?avnih, to je vojn z naddr?avnimi akterji, ki so
celo mo?nej?i od dr?avnih ali vladnih. V Siriji se npr. bojuje od 23 do 70 skupin brez centralnega
poveljevanja, z dvomljivim financiranjem (mamila, trgovanje z umetninami, zasebna voja?ka
varnostna podjetja idr.)?Gre za me?anico ljudskega upora, konfliktov z globokimi zgodovinskimi
koreninami in vme?avanjem tujih sil, ki slabijo dr?avne strukture. Po njegovem mnenju ni v teh
pogojih mo?en noben regionalni dogovor in mir.
Genocid nad kristjani
Na spletu smo lahko prebrali (SiolNet, Tina Volk, 24. 8. 2013) , da so kristjani na BV pred ve? desetletji
predstavljali 20% tamkaj?njega prebivalstva, leta 2013 pa komaj ?e 5% (okrog 10,000.000), po
nekaterih podatkih pa naj bi ob travmati?nih dogodkih zadnjih let njihovo ?tevilo dodatno padlo za
polovico. Tako kr??anska religija na prostoru, kjer se je rodila, sedaj po?asi izumira. Ob vi?ji rodnosti
muslimanskega prebivalstva je botrovalo temu padcu kristjanov na BV tudi nara??ajo?e sovra?tvo do
nemuslimanov, ki se je razraslo v zgoraj navedenih zaostrenih kaoti?nih razmerah. V Egiptu so npr.
islamski skrajne?i iz ma??evanja zaradi odstavitve (njihovega) egiptovskega predsednika Mursija
napadli okoli 40 cerkva, ?tevilne za?gali ter pobijali kristjane in po?igali njihove domove. Sicer pa se je
to nasilje nad kristjani za?elo ?e ob Mubarakovem padcu leta 2011. Zaradi vsega tega je Egipt
zapustilo na tiso?e kristjanov. V Siriji, pravi Volkova, so npr. ?tevilni kristjani po tihem podpirali re?im
predsednika Ba?arja al Asada, ki pripada majhni alavitski sekti, ter je v preteklosti favoriziral in ??itil
druge verske manj?ine. Zaradi tega so d?ihadisti, ko so prevzeli monopol nad uporni?kim gibanjem,
usmerili svoj srd tudi na kristjane. V Iraku so bili kristjani ?e ob padcu Huseinovega re?ima ozna?eni
kot sovra?niki ter se je ?e takrat za?ela njihova diskriminacija in preganjanje, celo s kamenjanjem na
ulici. Po podatkih s spleta (RUSSIA BEYOND, Aleksej Timofej?ev, 26. 7. 2016) je po mnenju
predsednika ruske pravoslavne cerkve Kirila kristjanom najhuje predvsem v Siriji, Iraku in Libiji, kjer
naj bi bili izpostavljeni pravemu genocidu.V Iraku se je npr. po podatkih organizacije AID of the
Chure in Need v zadnjih letih ?tevilo kristjanov zmanj?alo kar za desetkrat, to je od 1,500.000 na
okrog 150.000. V Siriji je pred za?etkom dr?avljanske vojne leta 2011 ?ivelo pribli?no 2,000.000
kristjanov, a jih je ve? kot polovica zapustila dr?avo. Kaldejski pomo?ni ?kof v Bagdadu je dejal (Radio
Ognji??e, Helena ?krlec, februar 2015), da gre pri tem za eno najtemnej?ih ur ?love?tva, in da je
polo?aj tragi?en. Islamska dr?ava dela, kar ho?e tudi zato, ker je na svetu o?itno veliko takih, ki
skrajne?em pomagajo in jim prodajajo oro?je. Vodja koptske cerkve v Veliki Britaniji je opozoril tudi
na nedavno obglavljenje 21 kristjanov v Libiji s strani d?ihadistov, kar je spro?ilo val strahu. Nem?ki
pisatelj Andreas Knapp, ki je preu?eval polo?aj kristjanov na BV, je v svoji knjigi Poslednji kristjani in
izgon iz BV,ki je do?ivela velik odmev tako v Nem?iji kot tudi v ZDA, kjer je prejela kar tri nagrade,
zapisal, da je bilo okrog dva milijona kristjanov umorjenih zaradi svoje kr??anske vere, stotiso?i pa
so se morali spreobrniti v islam. Na predstavitvi knjige so prisotni osupnili, ko so sli?ali, med ostalim,
da so muslimanski begunci, ko so na morju za?li v te?ave, metali kristjane v morje. Rusija opozarja
na ta te?ak polo?aj kristjanov na BV tudi na presti?nih mednarodnih forumih, kot npr. na zasedanju
Sveta OZN za ?lovekove pravice, pri ?emer navaja, da je ?ir?e na svetu preganjanih od 150 d0 200
milijonov kristjanov, o?itajo? pri tem, da so tudi mnoge evropske dr?ave krenile po poti zavra?anja
svojih korenin, v prvi vrsti kr??anskih vrednot.
Ozadja genocida, vloga Evrope na BV in odnos do kristjanov v Sloveniji
Za genocidom na BV stojijo predvsem skupine skrajnih islamistov in sovra?tvo do kristjanov, ki ga
marsikje v muslimanskem svetu vcepljajo v glavo novim in novim rodovom. Egiptovski novinar Said
Shuayb je opozoril na stanje duha, po katerem, je v islamu religijska dol?nost imeti kristjane za
ostudne. (Reporter, 10. 12. 2018). Regis Debray, ki je za francosko vlado preu?eval versko svobodo
na BV, je zapisal (Reporter, 1. 1. 2018), da kr??anske manj?ine povsod na BV pestijo nasilje, beg,
nizka rodnost in brezposelnost, so v prime?u islamske sovra?nosti in vsem sumljivi, Zahod pa jim
obra?a hrbet. Dejal je ?e, da je antikr??anstvo, ki ga prestajajo, podobno antisemitizmu?, pa
?eprav so kristjani v 10. stoletju gr?ko kulturo prevedli v arab??ino, in so bili v 20. stoletju na ?elu
lo?itve dr?ave od religije. Vendar analitiki ugotavljajo, da so za tem ?e drugi vzroki. Iztok Miro?i? npr.
meni, da sta tudi arabska pomlad in demokratizacija ob vme?avanju zunanjih akterjev zaostrili
medverske spore in povzro?ili tragi?ne posledice predvsem za kristjane, ki so demokratizacijo
podpirali, zaradi ?esar jih skrajni islamisti v novih okoli??inah niso ve? obravnavali kot lastne
sodr?avljane, ampak kot nasprotnike, ki jih je treba izriniti iz okolja. Na ogro?enost kristjanov na BV
zadnje ?ase pogosto opozarja tudi pape? Fran?i?ek. Na plenarnem zasedanju RACO, Zdru?enja
ustanov za pomo? vzhodnim cerkvam, je, med ostalim, poo?ital (Watican News, 22. 6. 2018)
svetovnim silam, da gledajo in posegajo na BV brez prevelike zaskrbljenosti za kulture, vero in
?ivljenje teh narodov. Iztok Miro?i? omenja v svoji ?tudiji tudi dejstvo, da presene?a, da je Evropa iz
BV skoraj odsotna, ?eprav ?eli biti pomemben igralec na sredozemskem dvori??u. Zlasti spri?o
dejstva, da varnosti EU ni brez varnosti na BV. Brez preoblikovanja v resno vplivno silo, tudi z
elementi trde mo?i, EU v Sredozemskem morju ne bo mogla zagotavljati lastne varnosti. Na
predstavitvi Knappove knjige v Ljubljani je urednica knjige Tadeja Petrov?i? dejala, da ob sirski vojni in
strahovladi na BV le redko kdo omenja usodo tamkaj?njih kristjanov, na katerih se ?e dolga stoletja
lomijo kopija tak?nih in druga?nih interesov velesil. K ?emur bi sam dodal, da tudi iz ust slovenske
levice in mno?ice njej naklonjenih ?lovekoljubnih in humanitarnih organizacij, trdno in udobno
prisesanih na varne dr?avne jasli, ni videti ali sli?ati kake zaskrbljenosti ali protestov v zvezi z
genocidom kristjanov na BV. Medtem pa hkrati z vso ihto zagovarjajo za??ito migrantov iz islamskega
sveta, prete?no muslimanov, in vsakr?nih drugih manj?in kot npr. LGBT, nekateri izmed njih nazadnje
pa tudi za??ito volkov in medvedov. Kon?no se genocid kristjanov na BV ne razlikuje bistveno od
genocida, ki so ga nad kristjani izvr?ili slovenski komunisti s poboji po drugi svetovni vojni. Predsednik
mad?arke vlade Viktor Orban je napovedal (Nova24TV, 13. 10. 2017), da bo tudi Evropo zajelo
preganjanje kristjanov, ?e ne bomo zavarovali BV. Na kar opozarjajo tudi slogani, ki jih sre?ujemo na
spletu in na zidovih na?ih mest. Kot npr.: Smrt zlu, ki ga seje religija, Katoli?ani klerofa?isti,
Tadej Strehovec, mrtev bo?, Kristjani, klali smo vas 1945, klali vas bomo 2013, Slovence, ki ne
marajo Tita, je treba pospraviti v Barbarin rov ipd. Kar slovenske levice ob njenem huronskem hrupu
v zvezi z bistveno manj sovra?nimi izjavami skrajnih desni?arjev, o?itno, niti malo ne moti, ker naj bi
?lo za svobodo govora. Orban je tudi dejal, da bo Mad?arska prevzela vodilno vlogo pri zagotavljanju
pomo?i kr??anskim manj?inam na BV, katerim namerava z razli?nimi programi pomagati, da se vrnejo
v svojo domovino. V zvezi z napadi na sovra?ni govor desni?arjev v Evropi pa je ?e pripomnil, da se
to v ni?emer ne more primerjati s telesnim preganjanjem, ki so ga utrpeli kristjani v Afriki in na BV.
Koper, september 2019 Milan Gregori?