Muslimanski staroselci na Balkanu
Islam je pristal na Balkanu v 16. stoletju ob naskoku Otomanskega imperija na Evropo, ko je podjarmil
precej?nja obmo?ja balkanskega polotoka. Muslimani na Balkanu so prete?no potomci kristjanov,
pravoslavcev in katoli?anov, ki so bili prisilno islamizirani, ali pa so prestopili v islam zaradi razli?nih
ugodnosti, ki so jim jih ponujale otomanske oblasti (ni?ji davki, dostopnost do dr?avnih slu?b,
dovoljenje za opravljanje razli?nih poklicev idr.). Po podatkih Wiklipedije je od pribli?no 75 milijonov
prebivalcev Balkana okrog 15 milijonov muslimanov. Izra?eno v odstotkih je najve? muslimanov na
Kosovu (88%), v Albaniji (70%), v Bosni (43%), Makedoniji (33%), Sand?aku, Bolgariji (12%) in seveda v
evropskem delu Tur?ije. Tudi muslimanski prebivalci Balkana imajo ?e vedno nadpovpre?ni naravni
prirastek. V njihovem na?inu ?ivljenja pa je bilo mogo?e ob?utiti vpliv evropskega okolja in strpnost
do drugih religij (pravoslavja, katoli?anov idr.), kjer je prihajalo celo do medsebojnih porok. Odnos do
vere, verskih predpisov in opravljanja verskih dol?nosti je bolj naraven in spro??en, kar se ka?e npr. v
u?ivanju alkohola, kajenju, na?inu obla?enja ipd. Vendar je po podatkih Wikipedije val radikalnega
islama v zadnjem ?asu pljusknil tudi na Balkan ter povzro?a nemir in konfliktne situacije. Naj
na?tejemo v nadaljevanju le nekaj podatkov predvsem za Bosno, ki je, ob Kosovu, spri?o zgodovinskih
okoli??in in notranjih etni?nih nasprotij, med najpomembnej?imi ?ari??i napetosti na balkanskem
polotoku, ker bi sicer podrobno obravnavanje prisotnosti radikalnega islama tudi drugje na Balkanu
terjalo ve? prostora.
Nemirna Bosna in radikalni islam
Po krvavih spopadih med tremi etni?nimi skupnostmi ob razpadu Jugoslavije in posegu sil Nato v
vojno na Balkanu je bil pod pritiskom in nadzorom mednarodne skupnosti v Daytonu v ZDA sklenjen
mirovni sporazum o ustanovitvi Bosne kot dr?ave dveh entitet in sicer bo?nja?ko-hrva?ke federacije
in Republike srbske, vendar kot protektorat pod nadzorom OZN in ob prisotnosti mednarodne
voja?ke misije SFOR (Stabilization force), ki ?teje 31.000 oboro?enih ?lanov. V obnovo dr?ave in
vzdr?evanje miru je mednarodna skupnost vlo?ila v Bosno od vojne naprej okrog 90 milijard evrov,
kar vse pa ?e ne zagotavlja trdnega miru.
Po podatkih Wikipedije je imela Bosna po popisu prebivalstva iz leta 1991 4,777.000, od tega 43%
muslimanov, 31% pravoslavnih Srbov in 17% katoli?kih Hrvatov, vendar so etni?ne selitve znotraj
dr?ave, ki jih je povzro?ila vojna v 90. letih, povzro?ile tako hude demografske spremembe, da
rezultatov popisa iz leta 1913 oblasti sploh niso javno objavile, da ne bi z njimi razburjale javnosti.
Ve?ina muslimanskega prebivalstva islamske vere velja s svojimi tradicijami za prozahodno
usmerjeno in sekularizirano. Med zadnjo balkansko vojno pa je vnesel dodaten nemir v krhko
bosansko medetni?no ravnote?je vdor radikalnega islama, ko se je Bo?njakom pridru?ila mno?ica
fanati?nih d?ihadistov od drugod. Ti so ustanovili celo svojo brigado El Mud?ahid. Bo?njaki so jih v
stiski sicer sprejeli, a z velikimi zadr?ki. Ameri?ki diplomat Richard Holbrook je priznal, da je bilo
njihovo sprejemanje na bosansko boji??e »pakt s hudi?em, sklenjen iz voja?kih razlogov«. Po
Daytonskem sporazumu pa so od njih zahtevali, da odidejo iz Bosne, a so mnogi ostali, zlasti tisti, ki
so se poro?ili z doma?inkami in dobili bosansko dr?avljanstvo, ter povzro?ajo bosanskim oblastem in
mednarodni javnosti veliko skrbi s ?irjenjem militantnega islama. Stvar je toliko bolj zaskrbljujo?a, ker
je radikalizem oplazil tudi nekatere vodilne bo?nja?ke politike, kot npr. Alijo Izetbegovi?a, ki je v svoji
knjigi Islamska deklaracija (1990) razlagal (Demokracija, 23. 8. 2018), »da ni miru in koekzistence med
vero in neislamskimi institucijami. Ko bo islamsko gibanje dovolj mo?no (v Bosni namre?, prip. avt.),
mora prevzeti oblast in ustvariti islamsko republiko?Ni se upiral islamizaciji, ki jo je ustvarila vojna«.
Leta 2015 je 37 vidnih in uglednih Bo?njakov zahtevalo od bosanskih oblasti zaostritev boja proti
radikalnemu islamu, kar je eden redkih svetlih ?arkov v mra?nem predoru islamskega ekstremizma,
kajti ?e se kdo lahko u?inkovito spopade s tem zlom v vrstah islama, so to lahko le muslimani sami.
John Schindler, nekdanji sodelavec ameri?ke varnostne agencije, je v nem?kem ?asopisu Der Spiegel
(Mladina, 14. 8. 23017) dejal, da je Bosna postala nekak?no zato?i??e za radikalce. Dobri poznavalci
razmer poro?ajo, da v mnogih odro?nih vaseh Bosne vihra ?rna zastava kalifata, in da otroci na
obiskujejo ve? dr?avnih ?ol, ampak se ?olajo v zasebnih ?olah po naukih islama. Znano je tudi, da se je
iz Bosne glede na ?tevilo prebivalcev pridru?ilo d?ihadistom na Bli?njem vzhodu ve? mo?kih kot iz
katerekoli druge evropske dr?ave, z izjemo Belgije. Tudi evropski policijski urad Evropol je v za?etku
leta 2016 poro?al o vadbenih tabori??ih Islamske dr?ave v odmaknjenih goratih delih Balkana, ki pa se
danes skrivajo pod krinko nevladnih organizacij. Eden izmed osrednjih vodij islamskih radikalcev
Husein Bilal Bosni?, ki so ga novembra 2015 bosanske oblasti obsodile na sedem let zapora, je po
vojni kot potujo?i pridigar v Bosni in drugje po Evropi spodbujal terorizem in iskal prostovoljce s
sloganom »z eksplozivom na prsih si utiramo pot v raj«. V zvezi s prodorom radikalnega islama na
Balkan je Die Welt objavil (Delo, 19. 5. 2017) skrb zbujajo?o oceno kanclerke Angele Merkel, po kateri
»bi naj zalivske dr?ave in Savdska Arabija z izdatno finan?no pomo?jo gradile mo?eje ter po?iljale
radikalne pridigarje na obmo?je Balkana in s tem ?irile radikalni islam«. Nem?ka vlada ?e ugotavlja, da
se na Balkanu krepi tudi vpliv Tur?ije, zlasti po zmagi tur?ke Stranke za pravi?nost in razvoj ter po
vzponu vse bolj avtoritarnega predsednika Recepa Tayyija Erdogana. Die Welt je pri tem ?e zapisal, da
je ?kandal, da se vse to dogaja pred o?mi nadzornikov OZN in mednarodnih oboro?enih sil pod
poveljstvom Nata.
Ostala ?ari??a nemira na Balkanu
Na prvo mesto bi lahko postavili Kosovo, nad katerim je resolucija ?t. 1244 VS OZN pravno sicer
priznala suverenost Srbije, a je pre?lo pod oblast za?asne uprave misije OZN (UNMIK), ?igar varnost
zagotavlja mednarodna voja?ka sila KFOR (Kosovo force) pod poveljstvom Nata. Po neuspe?nih
pogajanjih o nadaljnji usodi Kosova je prehodna kosovska vlada 17. februarja 2008 enostransko
razglasila neodvisnost od Srbije in se poimenovala Republika Kosovo, ki pa so jo priznale le ZDA,
nekatere evropske dr?ave in med njimi tudi Slovenija (2008). Tako ostaja konflikt s Srbijo trajno
odprt. Poleg tega prihajajo vesti, da je radikalni islam prodrl tudi na Kosovo in Albanijo, ki jih
evropske varnostne slu?be, skupaj z Bosno, tudi sicer obravnavajo kot pomemben izvor in koridor
radikalnega islama za trgovanje z oro?jem in drogo. Der Spiegel je namre? ?e poro?al, da so izstrelki,
uporabljeni v napadu na uredni?tvo ?asopisa Charlie Hebdo, izvirali iz Bosne, kot naj bi bilo
jugoslovanske izdelave tudi nekaj oro?ja, ki so ga teroristi novembra 2015 uporabili v Parizu. V
Sand?aku je nedavna raziskava javnega mnenja Helsin?kega odbora za ?lovekove pravice med
mladimi pokazala, da petina anketiranih meni, da se je upravi?eno za vero boriti tudi z nasiljem, kar si
lahko tolma?imo, da je islamski ekstremizem pljusknil tudi tja. Tudi Albanci (muslimani) v Makedoniji
niso zadovoljni s svojim statusom, zaradi ?esar prihaja do napetosti z ve?inskim pravoslavnim delom
makedonskega prebivalstva. Tako ostaja Balkan, tudi po zaslugi radikalnega islama, ?e naprej
eksplozivni sod smodnika.
Koper, avgust 2019 Milan Gregori?