Veli?asten upor Primorcev proti fa?isti?nemu nasilju
O veli?astnem uporu Primorcev proti fa?izmu je bila napisana ?e skladovnica knjig. V njem so sodelovali ?edrmaci, povezani v tajni organizaciji Zbor sve?enikov Sv. Pavla, pa uporni?ke organizacije Borba na Tr?a?kem in Organizacija na Gori?kem. Nato so se leta 1927 na Nanosu, tej sveti gori Primorske, zbrali predstavniki najrazli?nej?ih razpu??enih dru?tev ter se povezali v skupno protifa?isti?no gibanje TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka), ki se je ob podpori ljudstva hitro razmahnilo po vsej Primorski, in bi naj ?telo okrog 3000 pripadnikov. Uprli so se celo najstniki in ustanovili svojo tajno uporni?ko organizacijo ?rni bratje, kar je 14-letni Mirko Brezav??ek, po dolgotrajnih mu?enjih v italijanskih zaporih, pla?al z ?ivljenjem. V svojem programu so si zadali, med ostalim, da bodo ru?ili raznarodovalne vzgojne ustanove in da ne bodo ubijali ljudi, niti svojih nasprotnikov. O ?emer je Spomenka Hribar dejala (Primorski Rodoljub, junij 2005), da gre za najvi?jo eti?no odlo?itev in dostojanstveno dr?o, ki jo je sploh bilo mogo?e zavzeti nasproti potuj?evalcem?, in da Slovenija o tem premalo ve in to ?e posebej premalo ceni. TIGR se je povezal z zahodnimi obve??evalnimi slu?bami in z jugoslovansko Orjuno, od koder si je pa? lahko obetal pomo? v oro?ju, razstrelivu in druga?e. V najbolj mra?nih letih je kot prvi v Evropi napovedal boj proti fa?izmu pod svojo parolo Smrt fa?izmu ? svoboda narodu, ki so jo potem povzele tudi druge evropska protifa?isti?ne organizacije, vklju?no z NOB-jem. Iz nekaterih zgodovinskih virov zvemo tudi, da so ob napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavijo, aprila 1941, Tigrovci med prvimi organizirali prostovoljno So?ko legijo, okrog 2000 mo?, ki je krenila v pomo? kraljevi vojski, a naj bi jo v Slunju, v Bosni, usta?i ustavili in vrnili nazaj.
Bridka usoda Tigrovcev pod komunizmom
Kljub navedenemu pa je komunisti?no vodstvo NOB ?e poldrugo desetletje po vojni obravnavalo TIGR kot politi?no nazadnja?ko, me??ansko teroristi?no organizacijo in v njegovem vodstvu videlo agente tujih, imperialisti?nih obve??evalnih slu?b, kar npr. ka?e tudi seja CK ZKS z dne 13. 6. 1958, na kateri so na zahteve pre?ivelih Tigrovcev po rehabilitaciji TIGR-a, prou?itvi njegove zgodovine in ustanovitvi posebne tigrovske veteranske organizacije padale po TIGR-u slede?e uni?ujo?e ocene (Primorski Rodoljub, 5/2001): TIGR ni bilo napredno gibanje, ?eprav je bilo usmerjeno proti fa?izmu, ker to ni bila zavestna politi?na akcija, ampak narodnoosvobodilno gibanje (Mitja Ribi?i?). Pa, da se za sedanjo akcijo teh ljudi skriva na?rtna tuja, imperialisti?na obve??evalna akcija (Boris Kraiger), in da naj vse te nam sovra?ne elemente zasli?i notranja uprava (Mitja Ma?ek). Zato tudi TIGR-a niso povabili v NOB, a so posameznike sprejemali, organizacijo pa razbili, tudi z zahrbtnimi likvidacijami vodilnih Tigrovcev. Iz literature, ki je izbruhnila na dan po osamosvojitvi, zvemo npr. o slede?ih zlo?inskih komunisti?nih dejanjih: o zahrbtni medvojni likvidaciji vodilnih Tigrovcev Ferda Kravanje, Maksa Rajca in Antona Majnika (knjiga Tatjane Rejec Partija in Tigrovci); o likvidaciji brata Cirila Pelicona, dolgoletnega predsednika koprske bor?evske organizacije, zgolj zato, ker je bil Tigrovec (Svobodna misel, 14. 9. 2007); o ugrabitvi in likvidaciji vodilnega Tigrovca Zorka ??uke (Primorski dnevnik, 7. 9. 2009); o bridki usodi znanega Tigrovca Vladimirja Manjko?a, ki je v ?asu kominforma padel v mline Udbe in kon?al na Golem otoku s posledicami, ki so ga spravile v grob ?e pri 43. letih; pa o tem, da je Tigrovce na Mali gori nad Ribnico izdal komunist Filip Tekavec, kar se je kon?alo s smrtjo voja?kega vodje Tigra Danila Zelena; o ugrabitvi in zahrbtni likvidaciji primorskega domoljuba dr. Andreja Ur?i?a (Slovenec, 24. 4. 1995); o umoru velikega domoljuba, knji?evnika in politika dr. Stanka Vuka, njegove ?ene Danice Toma?i?, sestre Pinka Toma?i?a, in njunega znanca dr. Draga Zajca, v Trstu, v ulici Rossetti, marca 1994 (knjiga Martina Breclja Anatomija nekega zlo?ina, Mladika, Trst, 2016), in tako naprej brez konca. Da ne omenjam posebej tragi?ne medvojne in povojne usode drugih primorskih domoljubov, kot npr. zahrbtne likvidacije primorski padalcev, ali mrcvarjenja na desetine ?edrmacev, vklju?no z njihovimi zahrbtnimi poboji (Lado Pi??anec, Ludvik Sluga, Filip Ter?elj, Franc Kra?na idr.), obsodbami na smrt (Jo?ko Kragelj) in na 82 let skupno prestanih zapornih kazni, kot je to razvidno iz razstave Boj proti veri in Cerkvi v obdobju 1945-1961.
Nedokon?ana rehabilitacija TIGR-a
?
Po osamosvojitvi Slovenije je bilo spomladi 1994 na pobudo primorskih domoljubov (Karlo Kocjan?i?, Ciril Pelicon, Nadja Maganja, Evstahij Pregelj idr.) ustanovljeno v Kopru Dru?tvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, ki je kljub protestom bor?evske organizacije pogumno zakopalo tudi po bridki usodi Tigrovcev po vojni in med njo. Postavilo je na desetine pomnikov pozabljenim Tigrovcem in drugim primorskim domoljubom, izdalo ducat knji?nih del, tudi kriti?nih do povojnega re?ima, izposlovalo posmrtno odlikovanje Tigrovcev, pa sprejetje zakona, ki je izena?il status Tigrovcev z bor?evskim, zagnalo akcijo izgradnje spomenika-muzeja na Velikem Cerju idr. A kruta usoda je hotela, da so ?tirje ustanovitelji oz. vodje dru?tva skoraj hkrati pomrli eden za drugim in v dru?tvo se je vselilo levi?arsko enoumje. ?lani pomladne opcije so izstopili, dru?tvo je izgubilo svojo prvotno du?o in postalo nekak?en privesek bor?evske organizacije. Stvar se je uprla celo prapor??aku dru?tva, ki se je temu odpovedal in vrnil prapor dru?tvu. In v teh okoli??inah je na Krasu v re?iji Vilija Kova?i?a nenadoma vzniknilo novo alternativno tigrovsko dru?tvo Slovenski TIGR 13. maj, ki vsebinsko nadaljuje program zadu?enega koprskega dru?tva. Organizira npr. vzporedne sve?anosti na Mali gori nad Ribnico 13. maja, to je na dan prvega oboro?enega spopada z okupatorjem na slovenskem ozemlju in sicer med italijansko soldatesko in Tigrovci. Predlaga razglasitev 13. maja za dr?avni praznik, Danila Zelena za narodnega junaka in postavitev njegovega spomenika v parku pred stavbo predsedstva idr. K rehabilitaciji TIGR-a je pripomogel tudi Janez Jan?a, ko se je kot predsednik vlade leta 2005 v odmevnem govoru na Mali gori kot prvi slovenski dr?avnik primerno poklonil TIGR-u in mu priznal zgodovinsko mesto, ki mu pripada. Pisatelj Boris Pahor je ob tej prilo?nosti dejal, da si je tak?no izjavo predsednika vlade dolgo ?elel. Spomenka Hribar pa se je strinjala z Jan?evo tezo (Delo, 21. 5. 2005), da je TIGR tisto, kar bi bilo partizanstvo brez komunisti?ne prevlade slovenskega upora proti okupatorju. Levi politiki pa kar ?e naprej posku?ajo prikrivati bridko usodo TIGR-a pod komunizmom. Milan Ku?an ni npr. v svojem govoru oktobra 2018 v Kobaridu, v osr?ju tigrovstva, niti z besedico omenil bridke usode TIGR-a pod komunizmom. Prav tako je 9. maja 2015 v svojem govoru na Trgu Republike (Primorske novice, 2. 6. 2016) ob navedbi priklju?itve Primorske k mati?ni domovini zavestno prezrl TIGR, saj ga ni omenil niti z besedico. Dr. Jernej Pikalo pa je leta 2017 kot mentor blagoslovil diplomsko nalogo Toma?a Vuge iz Ren? o TIGR-u, v kateri je tudi povsem zamol?al nasilje in zlo?ine storjene nad Tigrovci s strani partije.
Koper, 11. 3. 2020 Milan Gregori?