Romanti?no primorsko dojemanje NOB-ja

V zvezi z dogajanjem med II. svetovno vojno in po njej je istrski pesnik Edelman Jurin?i? zapisal, med ostalim (Primorski rodoljub, IV/2017), �da na Primorskem ni bilo revolucije in dr?avljanske vojne, da so bili Primorci in Istrani enotni in njihov boj je bil kot ?ista solza?, zato nas ne more nih?e obto?evati povojnih pobojev?� Ob gori literature, publicisti?nih in knji?nih del, o nasilju in zlo?inih revolucije, tudi na Primorskem, ki je izbruhnila na dan po osamosvojitvi, gornja izjava, da na Primorskem ni bilo revolucije in pobojev, ne vzdr?i nobene resne presoje ter je najmanj posledica nepoznavanja ali pa celo zavestnega ignoriranja neizpodbitnih zgodovinskih dejstev, kajti ne morem verjeti, da se Jurin?i? ni sre?al z navedeno literaturo. Res je, da na Primorskem ni bilo organizirane protirevolucije (domobranstva, op. avt.), ker so Primorci, vklju?no z njihovo duhov??ino, tudi po izjavah protirevolucionarne strani, to je Nove zaveze, ( Zaveza, 90/2013) videli v Osvobodilni fronti (OF) �organizacijo, v kateri se lahko pove?ejo v boju proti okupatorju�. Primorsko ljudstvo je bilo namre?, da bi se re?ilo Italijanov, pripravljeno storiti vse, tudi paktirati s hudi?em. In �?eprav so kmalu spoznali, da z OF prihaja tudi komunizem, so ga sprejeli v smislu reka komunizem bo pre?el, narod bo ostal? In zato je treznjenje in soo?anje z resnico za Primorca, ki ?e vedno z vso strastjo prepeva Primorska je vstala, prenaporno in zato raje ostaja v svojem mitu?� Vendar kljub naklonjenosti Primorcev do partizanstva, udarna pest revolucije ni bila do njih niti malo bolj prizanesljiva, kot bomo to nakazali na nekaj najbolj kri?e?ih primerih v naslednjih poglavjih. Po podatkovni bazi ?rtev II. svetovne vojne, ki jo je pripravil In?titut za novej?o zgodovino, je bilo na Primorskem (Mwoja beseda.si, intervju z Renatom Podber?i?em ml.) med junijem 1940 in januarjem 1946 blizu 2000 ?rtev, katerih smrt so povzro?ile partizanske formacije. Med njimi 538 civilistov, 102 ?rtvi z neugotovljenim statusom, ostalo pa voja?ke osebe, delujo?e na obmo?ju Primorske. Ve?ino civilnih umorov �je izvajala Varnostno obve??evalna slu?ba (VOS) z razglasitvijo ?rtev za narodne izdajalce ali sodelavce okupatorja�. Umore civilistov na Vipavskem in o?jem Gori?kem je raziskoval in objavil Podber?i? v svoji knjigi Revolucionarno nasilje na Primorskem 1941 ? 1945 in iz nje lahko izvemo (Novi glas, 14. 6. 2012), da je bilo med vojno na navedenem obmo?ju pobitih in zmetanih v neraziskana grobi??a 364 ljudi, med njimi sedem duhovnikov in bogoslovcev. Knjiga Sandra Oblaka Z udarno pestjo (Gori?ka Mohorjeva dru?ba, 2020) pa nam je ravnokar osvetlila revolucionarno nasilje na Idrijskem in Cerkljanskem v obdobju 1943 ? 1950.

Revolucionarno nasilje nad ?edermaci

Po podatkih medijev (Dru?ina.si, 9. 12. 2007) je bilo po vojni aretiranih, obsojenih in zadr?anih v zaporu, ne da bi bili obsojeni, okrog 20 ?edermacev oz primorskih duhovnikov. Kot npr. Franc Krhne, dekan v Postojni, zaprt leta 1947 in od mu?enja du?evno zbolel. Ali pa Jo?ko Kragelj, obsojen na smrt leta 1949, z izgubo dr?avljanskih pravic in zaplembo premo?enja, kasneje pomilo??en in prebil v zaporu do leta 1956. Na Tolminskem procesu leta 1952 je bilo obsojenih 5 duhovnikov (Ivan Kobal, Ivan Hlad, Karel Klinkon, Ljubo Marc, Robert Zadnik) in bogoslovec Stanko Sivec, ki je svojo kalvarijo skozi jugoslovanske gulage opisal v pretresljivi knjigi Skozi ogenj (Gori?ka Mohorjeva dru?ba, 2015). Iz intervjuja s ?kofom Metodom Pirihom (Siol.net.si, 28. 10. 2008) smo lahko zvedeli, da so primorski ?edermaci po vojni prebili v zaporih skupaj 82 let. Filipa Tr?elja, ki je bil pod fa?izmom dvakrat aretiran (1931 in 1941) so komunisti po vojni, skupaj s sobratom Francem Kra?no, na poti v ?eleznike surovo pobili in zakopali v gozdu. Zaradi nem?kega poboja 44 te?ajnikov partijske ?ole v Crknem, 27. 1. 1944, je partijsko vodstvo brez slehernega dokaza pripisalo krivdo vernim doma?inom (?eprav je bil na podlagi kasnej?ih preverjanj izdajalec odkrit v vodstvu NOB), naredilo spisek 13 oseb, vklju?no z duhovnikoma Ladom Pi??ancem in Ludvikom Slugom, jih obto?ilo izdaje ter jih 22. 2. 1944 na Laj?ah ustrelilo in kasneje pometalo v jamo. Pobitim te?ajnikom je bil po vojni na Brdcih postavljen spomenik, ki je vseboval tudi dve strupeni besedi, da je namre? pri poboju te?ajnikov ?lo za �domobransko izdajo�, ki sta desetletja zastrupljali odnose med doma?ini, dokler jih niso kon?no zbrisali iz spomenika.

Revolucionarno nasilje in zlo?ini nad Tigrovci in drugimi primorskimi domoljubi

Iz knjige Tatjane Rejec Partija in Tigrovci (Slovenska Matica, Ljubljana 2006) zvemo npr. za medvojne zahrbtne likvidacije s strani Udbe treh vodilnih Tigrovcev, to je Ferda Kravanje, dr. Maksa Rejca in Antona Majnika, za dolgoletno mrcvarjenje vodilnega Tigrovca Alberta Rejca, z neprestanimi zasli?evanji in vla?enjem po zaporih, ter za povojna mno?i?na zasli?evanja Tigrovcev. Znani so primeri povojnih likvidacij kot npr. Franca Pelicona (brata dolgoletnega predsednika koprske bor?evska organizacije Cirila Pelicona), aprila 1949, �zgolj zato, ker je bil Tigrovec� (Svobodna misel, 14. 9. 2007), ugrabitev in likvidacija vodilnega Tigrovca Zorka ??uke (Delo, 8. 8. 2995), ugrabitev ter likvidacija primorskih domoljubov dr. Andreja Ur?i?a (Slovenec, 24. 4. 1995) in za njim ?e Ferda Kalina ter aretacija znanega tigrovca Vladimirja Manjko?a in njegova deportacija na Goli otok s posledicami, ki so ga spravile v grob pri 43 letih (Primorski dnevnik, 7. 9. 2009). Da ne omenjam posebej zahrbtne medvojne in povojne udba?ke likvidacije 12 od 27 primorskih padalcev, ki so jih zavezniki spu??ali na osvobojeno ozemlje z namenom vzdr?evanja zvez s partizansko vojsko, ki so tudi bili neke vrste Tigrovci. Tr?a?ki novinar Martin Brecelj pa je v svoji knjigi Anatomija nekega zlo?ina (Mladika, Trst, 2016) dokazal, da je bil umor velikega domoljuba, knji?evnika in politika dr. Stanka Vuka, njegove ?ene Danice Toma?i?, sestre Pinka Toma?i?a, in njunega znanca dr. Draga Zajca v ulici Rossetti v Trstu, marca 1944, delo VOS-a, ne pa protikomunisti?ne strani, kot je to trdila la?na rde?a propaganda. Da bi nedavno tega Primorska skoraj obnemela, ko je bila v oddaji Pri?evalci dokon?no potrjena ?e dolgo ?asa prisotna slutnja, da je bil tudi Janko Premrl Vojko, ikona primorskega uporni?tva, ?rtev zlo?inske revolucionarne roke. Sicer pa nam je partija svoj odnos do Tigra javno demonstrirala ?e poldrugo desetletje po vojni na seji CK ZKS, 13. 6. 1958, ki je obravnavala zahteve nekaterih pre?ivelih Tigrovcev po rehabilitaciji Tigra, po prou?itvi njegove zgodovine in ustanovitvi posebne tigrovske veteranske organizacije. Na seji so namre? padale po Tigru slede?e uni?ujo?e ocene (Primorski rodoljub, ?t. 5/2001): �Tigr ni bil nobeno napredno gibanje, ?eprav je bilo usmerjeno proti fa?izmu, ker to ni bila zavestna politi?na akcija, ampak narodnoosvobodilno gibanje (Mitja Ribi?i?). Pa, �da se za sedanjo akcijo teh ljudi skriva na?rtna tuja imperialisti?na obve??evalna akcija� (Boris Kraigher), in �da naj vse te nam sovra?ne elemente zasli?i notranja uprava� (Ivan Ma?ek) in tako naprej brez konca.

Koper, 25. 11. 2021 Milan Gregori?