Izkrivljena slovenska medijska scena.
Pluralnost in uravnote?enost medijske scene je eden temeljnih predpogojev za normalno funkcioniranje demokracije. Naloga raziskovalnega novinarstva, zlasti v javnih zavodih, pa je razbijanje monopolov, ki du?ijo demokracijo, ne pa promoviranje neke politi?ne opcije. V Sloveniji pa je levica, tudi po zaslugi ?ametne tranzicije, obdr?ala nadzor nad glavnimi vzvodi realne dru?bene mo?i, kot so kapital, mediji, represivni organi in civilna dru?ba, ter prek njih obvladuje ve?ino dru?benih podsistemov. Po potrebi pa jih tudi zlorablja v svojih brutalnih spopadih za oblast (afera Patria, Kangler, ulica, kolesarji ipd.). V zvezi z medijsko sceno obstajajo verodostojni podatki, da obvlada levica prek kapitalskih, kadrovskih in ogla?evalskih navezav okrog 90% medijev, ki pokasirajo prek 9o% ogla?evalskega denarja. Namre? vse dnevnike, ki smo jih sicer ustvarjali vsi dr?avljani, zasebne televizijske in radijske postaje ter na desetine revij in tednikov. Tino Mami? je opozoril na porazno dejstvo (Reporter, 4. 9. 2017), da je Slovenija edina dr?ava v Evropi, ki nima niti enega svojega dnevnika, ki ne bi bil rde?. Alternativnih medijev kot Dru?ina, Radio Ognji??e, Demokracija, Nova24TV, Po?areport idr. je tako le za dober ??epec, bolj za demokrati?ni okras. Poleg tega so nekateri, kot npr. Dru?ina in Radio Ognji??e, nastajali v velikih mukah, v glavnem s prispevki poslu?alcev in bralcev, odrezani od ogla?evalskega denarja, in s policijo neprestano za vratom. In kar je najbolj sprevr?eno sodi med rde?e medije tudi javni zavod RTV SLO, ki s ?astno izjemo nekaj profesionalnih novinarjev v svojih informativnih oddajah in komentarjih odkrito agitira za levo opcijo in njene zakulisne interesne skupine. Posiljujo? in podcenjujo? pri tem mnoge gledalce in poslu?alce do take mere, da v revoltu uga?amo ali preklapljamo televizijske in radijske aparate. Naj kot enega od skrajnih posegov levice v medijsko sceno navedem dogodek, ki ga je Ana Jud opisala v svoji knjigi Enron, str. 154. Ko je namre? Delo kupilo tednik Mag, se je z njim vrnil v ?asopisno hi?o tudi za levico skrajno neprijeten Magov urednik Danilo Slivnik, pri ?emer bi naj Ku?an poklical takrat prvega mo?a Dela Tita Turn?ka in ga ozmerjal s svinja izdajalska. ?kof Peter ?tumpf je zapisal (Dru?ina, 2. 1. 2019), da bi bilo stanje duha v Sloveniji brez katoli?kih medijev katastrofalno. Pri ?emer je ?e pomenljivo spomnil, da dvoje stvari sili ljudi k nasilju in sicer pomanjkanje kruha in pomanjkanje svobode govora. Na sre?o je vstop dru?benih omre?ij na medijsko sceno nekoliko zamajal monopol levice, a slednja ?e i??e prijeme, kako bi jih prek cenzure disciplinirala. ?eprav se ne moremo primerjati z ZDA, bom kljub temu za vzpodbudo navedel podatek, da bi naj v zadnji volilni kampanji od 300 velikih tiskanih ameri?kih medijev le 7 od njih podpiralo Trumpa, ki pa je kljub temu zmagal, domnevno prav po zaslugi dru?benih omre?ij.
RTV SLO na tankem ledu.
????
Primerov pristranskega obravnavanja tem, odkritega agitiranja za levico in obra?unavanja s pomladno stranjo je na RTV SLO ?e toliko, da jih nima smisla niti ve? na?tevati. Na spletnem portalu Glasno jih npr. najdemo na desetine. O njih pi?e tudi nedavno odprto pismo Zdru?enja novinarjev in publicistov Slovenije. Prav tako ?e dolgo neuspe?no opozarja nanje tudi ?lan programskega sveta RTV SLO dr. Janez Juhant, ki so ga okoli??ine prisilile, da se je v ostrem pismu javno zoperstavil temu po?etju, navajajo? pri tem vrsto primerov neprofesionalnega obna?anja novinarjev in urednikov RTV SLO. Iva Pavlin ?urman pa je v spletni po?ti (20. 4. 2020) navedla, da bi naj nekdanji kolumnist Maga Janez Marke? ?e leta 2002 napisal, da sta nacionalna televizija in radio leglo politi?ne in finan?ne korupcije, najve?ja manipulatorja javnega mnenja in tako eden glavnih krivcev za propad slovenske demokracije. Kar vse pa nikogar ve? ne presene?a, ?e upo?tevamo dejstvo, da ve?ina novinarjev in urednikov prihaja s Fakultete za dru?bene vede, ki je znana valilnica levi?arskih kadrov, in ki bodo zagotovo kar ?e naprej promovirali levico. Sicer pa so se delavci zavoda nedavno tega sami predstavili pred javnostjo, ko so se slikali pod transparentom z napisom Smrt jan?izmu!, kar je nezasli?an ?kandal. In to po?nejo v ?asu, ko zavod tone v rde?ih ?tevilkah in sanjarijo o pove?anju prispevka, in ko je javnomnenjska raziskava agencije Valicon pokazala (Demokracija, 20. 4. 2020), da RTV SLO z 11% u?iva najni?jo podporo med javnimi ustanovami (vlada okrog 80%, civilna za??ita 67%, zdravstvena stroka 55% itn.). Pa da bi naj imela RTV SLO med dr?avami z javnimi televizijskimi in radijskimi zavodi enega najve?jih ?tevil zaposlenih na en milijon prebivalcev (Portal plus, 21. 4. 2020), in sicer 1150, ?e?ka pa 520, Slova?ka 282, Poljska 226, Gr?ija 222 in Mad?arska 218. Temu primerno bi naj po podatkih Wikipedije (Reporter, 27. 5. 2019) imela tudi enega najve?jih prispevkov med dr?avami EU in sicer 153.- evrov letno. Ve?ji prispevek bi naj imele le Danska (332 evrov), Avstrija (251-320 evrov) in Nem?ija (210 evrov). Ni?je prispevke pa naj bi imele: Hrva?ka 137 evrov, Italija 90, Francija 139, Poljska 52,57, ?e?ka 65,94, Slova?ka 55,68 in Portugalska 33 evrov. Ostale dr?ave pa so obvezni prispevek ukinile ali pa ga sploh niso imele. Tako hodi RTV SLO po tankem ledu in postaja iz dneva v dan vse ve?ji dru?beni problem, v politi?nem in finan?nem pogledu, kar kli?e k radikalni re?itvi. Kajti revolta, ki ga to stanje povzro?a pri ?irokem sloju prebivalstva, tudi takega, ki ga ne moremo ?teti za Jan?evo, ne bo mogo?e ustaviti.
Iskanje re?itev
Nekateri i??ejo re?itev v ukinitvi obveznega prispevka oz. obvezne naro?nine na RTV SLO. V prometu je peticija s tako zahtevo ter bi naj bilo po podatkih medijev zbranih ?e preko 6000 podpisov. Nek avtor pisem bralcev je zapisal (Demokracija, 14. 5. 2020), da potrebujemo le dobrega odvetnika, ki bi posku?al na Ustavnem sodi??u izpodbiti sedanji nesprejemljiv in nedemokrati?en zakon o obveznem pla?evanju najemnine. Kajti nih?e ne more prisiliti ?loveka, da kupuje izdelek, ki ga ne mara, ali pa ga celo blati in mu ?koduje. Zavedam se, da si vlada v tem trenutku ne more privo??iti frontalnega spopada z RTV SLO, lahko pa prepre?i na?rtovano pove?anje prispevka, za katero po prikazanih primerljivih podatkih o ?tevilu zaposlenih in vi?ini sedanjega prispevka ni opravi?ila, ter tako prisili vodstvo zavoda da bodisi ohranja poslovanje v danih finan?nih okvirih ali pa odstopi in prepusti svoje mesto sposobnej?im mened?erjem. Hkrati pa lahko vlada prou?i, kako so stvari urejene pri ve?ini evropskih dr?av, ki nimajo obveznega prispevka oz. nimajo javnih TV ali radijskih postaj, in predlaga ustreznej?e re?itve tudi za Slovenijo. S podobnimi problemi se je npr. ukvarjala tudi Italija, ki je v povojnih letih svoje glavne tri kanale javnega TV zavoda, RAI UNO, RAI DUE in RAI TRE, prepustila v lo?eno upravljanje trem najve?jim politi?nim strankam, to je kr??anskim demokratom, socialistom in komunistom. Ko pa je kasneje ?ivljenje pometlo s temi strankami, je pristojnost upravljanja prenesla na parlamentarno komisijo, ki je sestavljena v istem razmerju kot parlament ter imenuje upravne organe. Sedanje stanje na RTV SLO z nekaj ?astnimi profesionalnimi novinarskimi izjemami in nekaj nemo?nimi pomladnimi predstavniki v programskem svetu ni?esar ne re?uje in kli?e po odlo?nih in radikalnih ukrepih.
Koper, 14. 6. 2020 Milan Gregori?