V razmislek Borisu A. Novaku

                                          

Nekontroliran izbruh ?ol?a

V trenutku, ko se nova vlada pogumno, odlo?no in nesebi?no spopada z enim najve?jih izzivov ?love?tva po drugi svetovni vojni, bi ji naj g. Boris A. Novak (?asnik.si, 19. 3. 2020) v Mladini vrgel v obraz nekaj ?ol?nih, strupenih, z ni?emer utemeljenih in ?aljivih izjav, ob katerih me je dobesedno zazeblo pri du?i. Zato sem se odlo?il, da se oglasim, kajti �ni? tvegati, ni? storiti, pomeni slu?iti� (Drago Jan?ar). Naj navedem le nekatere od njih: �Vodilni politiki na ste?aj odpirajo vrata kontrolnih vzvodov demokrati?nega dru?benega reda paravoja?ki drhali�. Matej Tonin pa naj bi bil s svojim �blebetanjem povsem nesposoben za opravljanje tako zahtevne in odgovorne funkcije, kot je polo?aj ministra za obrambo RS�. Predlog ministra za notranje zadeve Ale?a Hojsa o vklju?itvi dela vojske v pomo? in razbremenitev policiji na ju?ni meji pa naj bi bil �simptomati?na napoved izrednih razmer, politi?ne strahovlade�. Predsednika dr?ave pa je Novak ?e posebej popljuval in hkrati dobesedno preganjal s polo?aja, ker bi naj spri?o �bolestne kombinacije narcisizma in strahopetnosti izgubil stik s stvarnostjo zgodovinskega trenutka, tako da njegove prazne in porazne geste ?kodijo ustavno dolo?enemu demokrati?nemu dru?benemu redu RS in ugledu na?e dr?ave v svetu�?Sestavek pa naj bi zaklju?il s pozivom: �Sodr?avljanke in sodr?avljani, mi pa vemo, kaj nam je storiti�!

Nekaj misli v bran popljuvanim politikom

V tem kratkem sestavku ni prostora za argumentiran odgovor na vse ?aljive obto?be, ki jih je Novak izrekel v svoji uni?ujo?i kritiki sedanje vladne ekipe, zato se bom omejil zgolj na nekaj misli in ugotovitev. Jan?a pri tem ni bil posebej imenovan, vendar niti malo ne dvomim, da je bil pljunek namenjen tudi ali predvsem njemu kot �vodilnemu politiku�. Saj je ravno on ?e prek tri desetletja glavna tar?a surovih pogromov sprijenega zakulisja slovenske levice, ker je trenutno edini pomladni politik, ki ji lahko po demokrati?ni poti iztrga oblast iz rok. Za?elo se je ?e v prej?njem re?imu, ko je med prvimi tvegal spopad s povampirjeno JLA, in zaradi tega tudi kon?al v zaporu. Na kar je s svojimi politi?nimi sopotniki dvignil na noge slovensko javnost, kar je kasneje pripeljalo do epohalnih dogodkov in sicer  zloma komunizma, demokratizacije, ustanovitve slovenske dr?ave in njene umestitve v njeno naravno evropsko okolje. Prav tako je tudi tvegal spopad z okultnimi levi?arskimi centri mo?i v tranziciji, ki so mo?nej?i od njega, in so ga prek politi?no skorumpiranih represivnih organov in medijskih pogromov ve?krat zapored posku?ali politi?no umoriti, a jim to ni uspelo. Dr. Stane Granda je zapisal (Demokracija, 7. 6. 2018), da Jan?a sicer ni svetnik, vendar zgodovina �ne razvr??a ljudi po osebnih napakah, ampak praviloma po osebnih zaslugah. In tu je Jan?a v novej?i zgodovini skupaj s Pu?nikom in z nekaterimi drugimi osebnostmi brez konkurence�. Sam bi k temu ?e dodal, da bo ?e s tem, kar je doslej prestal in ustvaril, ostal v kolektivnem spominu naroda kot izjemna osebnost novej?e slovenske zgodovine tudi ?e potem, ko o njegovih preganjalcih in rabljih ne bo ne duha ne sluha ve?.

Matej Tonin je zaenkrat spo?tovan in ugleden vodja parlamentarne stranke, ki je nedavno tega ob izvolitvi za za?asnega predsednika DZ dobil plebiscitarno podporo poslancev, kot nih?e ?e doslej. Njegovi nastopi so umirjeni in jasni ter jih lahko samo hudoben ?lovek razgla?a za �blebetanje�. Kako bo obvladoval ministrsko funkcijo, bo pokazal ?as, in je zato vsakr?no vnaprej?nje napovedovanje njegove nesposobnosti zlonamerno po?etje. Tudi nastopi Ale?a Hojsa so jasni in razumljivi, njegova dejanja pa transparentna in odlo?na. Celotna vladna ekipa pa se je, ob zglednem sodelovanju z drugimi dru?benimi akterji, kljub pobesnelim poskusom levi?arske falange, da bi prepre?ili njen nastanek oziroma jo razbili, pogumno lotila re?evanja katastrofalne zapu??ine prestra?enega ?arca, ki je prvi zapustil barko, ko se je za?ela potapljati. Pri tem se je izpostavila strahovitim tveganjem, zdravstvenim, gospodarskim in travmi klestenja napihnjenih prora?unskih izdatkov ter si kljub morebitnim napakam pri delu zaslu?i na?e veliko spo?tovanje, podporo in solidarnost. Z ni?emer utemeljeno podtikanje pu?isti?nih namenov Hojsovemu predlogu, da bi naj vojska vsko?ila na pomo? policiji na ju?ni meji, ter jo s tem tudi razbremenila, je bolestno nakladanje. In to v ?asu, ko pa je vsa Ju?na Evropa, od ?panije do Balkana, zavarovala svoje meje pred migrantskim stampedom tudi z vojsko in celo s skupnimi voja?kimi enotami EU (Frontex). O?itki, da vidni politiki potiskajo dr?avo v roke �paravoja?ke drhali�, pa so naravnost ogabni. V Franciji so se npr. pri obvladovanju izzivov, ki jih povzro?a nezadr?en migrantski val, zlasti na ju?ni meji pa tudi v notranjosti, s soglasjem oblasti, formirale skupine Voisins Vigilants Solidaires (Budni in solidarni sosedje), ki niso oboro?eni, a se povezujejo med seboj in s policijo zaradi obve??anja o dogajanju na terenu. Od leta 2012, ko so se te skupine pojavile, pa do leta 2016 se je vanje vklju?ilo ?e okrog 250.000 dru?in, ki jim je policija hvale?na za njihovo poro?anje, ter jih nih?e ne psuje z �drhaljo�, ki bi naj ogro?ala demokracijo. Sicer pa smo v Sloveniji res ?e sre?ali nekaj drhali, vendar druga?ne provenience, kot je to verjetno imel v mislih Novak. Npr. v Mariboru in Ljubljani ob poskusu ru?enja nekdanje Jan?eve vlade in nekaj tudi na (proti)migrantskem shodu na Kotnikovi, kjer so se njeni pripadniki pojavili zakriti v ?rne maske z debelimi palicami v rokah, kot njihovi verjetni vzorniki d?ihadisti. Nekoliko se je drhal zganila tudi v tem trenutku, a o?itno okoli??ine niso ravno naklonjene kakim njenim mra?nim podvigom. Prikritih gro?enj, �da pa mi vemo, kaj nam je storiti�, ne bom komentiral, ker me zloslutno spominjajo na ?ase, ki bi jih rad pozabil.

Po predsedniku Borutu Pahorju pa leva falanga ?e dolgo pljuva, ker se ji je �spridil�, ko se je npr. kot prvi na levici, po Kav?i?u, uprl diktatom njenega obskurnega rde?ega politi?nega zakulisja. Prvi? ?e z odlo?itvijo, da SD ne bo ?la v koalicijo z Zoranom Jankovi?em. In, drugi?, ko ga je to zakulisje najprej ustoli?ilo za premiera, in se ga potem, ko je zapadel v veliko ?love?ko stisko in odslu?il, odreklo, ter ga pustilo v obcestnem jarku, kot tudi mnogo drugih murgelskih politi?nih trupel. A ga to ni zlomilo, ampak se je dvignil, mo?nej?i kot prej, in se jim uprl, re?il s tem svoje ?love?ko dostojanstvo ter jih na predsedni?kih volitvah dvakrat zapored porazil. Bil je prvi predsednik, ki nam je javno sporo?il, da pred sleherno pomembno odlo?itvijo prisluhne predvsem svojemu umirjenemu notranjemu glasu, ki je njegova �najljub?a glasba�. In tudi prvi predsednik, ki se trudi enako obravnavati prvorazredne in drugorazredne, kot npr. verne dr?avljane, ki jih je prej?nji re?im pol stoletja potisnil v katakombe, in bi jih ?e danes rad videl tam.

Koper, 29. 3. 2020                                                                                Milan Gregori?