Nekaj splo?nih podatkov o ?eriatskem pravu

?eriat je eden od petih velikih pravnih sistemov. Drugi ?tirje so evropski kontinentalni,

anglosaksonski, indijski in kitajski. Iz Wikipedije lahko izvemo, da je ?eriat kot pravna norma

zbirka vseh predpisov s podro?ja verskega in posvetnega prava in je osnova za urejanje

odnosov v islamski skupnosti. ?eriat zajema vsa dogajanja v ?ivljenju, vklju?no z dru?inskimi

odnosi, dedovanjem, davki, o?i??enjem in molitvijo. Mohamed ni delal razlik med verskimi in

posvetnimi zakoni, vendar je ?ivljenje prineslo svoje in danes se muslimanske skupnosti

razlikujejo tudi po tem, v kak?ni meri prevladujejo v njih predpisi verskega ali posvetnega

prava. ?eriat je zasnovan na islamski veri in Koranu kot osnovnemu izvoru prava, vendar

Koran poleg prava obravnava tudi osnovna na?ela vere in morale. Muslimani imajo ?eriat za

Alahovo voljo oziroma Alahov sveti zakon. Poleg Korana je izvor ?eriata tudi suna, sestavljena

iz hadisov, zapisanih pri?evanj o dogodkih v Mohamedovem ?ivljenju, ter vseh njegovih

predpisov in nasvetov. Sodniki pa ne uporabljajo Korana in sune, ker so to stati?na besedila

iz oddaljene preteklosti, ki se ne spreminjajo in se ne prilagajajo potrebam ?asa, ampak

uporabljajo v sodnih postopkih fikh, ki predstavlja razlago Korana in sune ter vsebuje tudi

moralne in pravne zapovedi. Vse to odpira mo?nosti za razli?ne razlage in se posamezne

lo?ine islama (suniti, ?iiti idr.) in islamske dr?ave razlikujejo tudi po tolma?enju svetih knjig

glede na stopnjo sekularizacije oz. preobrazbe njihovih dr?av iz cerkvenih v posvetne. Tako je

?eriat v nekaterih ?lanicah Organizacije islamskih dr?av (OIC, 57 ?lanic) veljaven na splo?no, v

drugih pa se uporablja zgolj za urejanje osebnih, dru?inskih in podobnih odnosov. ?lanice

OIC so sicer podpisnice Splo?ne deklaracije o ?lovekovih pravicah, ki je bila sprejeta v okviru

OZN, vendar je bilo od njene uveljavitve (1981) do danes v islamskem svetu sprejetih ve?

deklaracij o ?lovekovih pravicah, ki so v ostrem nasprotju s Splo?no deklaracijo. Kairska

deklaracija npr. pravi, �da so vse pravice in svobo??ine podrejene islamskemu ?eriatu.

Islamski ?eriat je edini vir, na katerega se mora sklicevati razlaga ali pojasnitev katerega koli

?lena (kairske) deklaracije�. Ankete pa ka?ejo, da na ?eriat prisega tudi ve?ina muslimanskih

priseljencev in se na to tudi sklicujejo v Deklaraciji evropskih muslimanov. Pri ?emer pa

italijanska novinarka in pisateljica Oriana Fallaci opozarja v svoji knjigi Mo? razuma na

?tevilne zelo sporne odlomke v Koranu, kot npr.: �Ne bodite slabotni do sovra?nikov. Ne

vabite jih k miru. Posebno takrat, ko ste mo?nej?i. Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih,

bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi�. Ali pa: �Povra?ilo tistim, ki kvarijo zemljo in

nasprotujejo Allahu in njegovemu preroku bo, da bodo pobiti ali kri?ani ali jim bodo porezali

roke in noge, skratka v sramotenju bodo pregnani s tega sveta idr.�. Kar vse bi lahko

pomenilo, pravi dr. Drago K. Ocvirk, �da tako razumljen islam zavra?a vrednote, na katerih

temelji globalni svet, mir v njem, demokracija in pravna dr?ava�. Ali z drugimi besedami,

merilo spo?tovanja ?lovekovih pravic in svobo??in ni ?lovekovo dostojanstvo, ampak

poldrugo tiso?letje stari verski predpisi islama.

Vdor ?eriatskega prava na tla Evrope in Zahoda

Bill Warner, ugleden strokovnjak za politi?ni islam v ZDA v svoji knjigi ?eriatsko pravo za

nemuslimane opozarja (Reporter, 29. 5. 2017), da se zahodni svet ?e podreja ?eriatskemu

pravu. U?benike v ZDA morajo npr. ?e sedaj odobravati tudi islamski odbori, ki pri tem

preverjajo tudi to, ali so v skladu s ?eriatskim pravom. Na univerzah pa naj bi bila kritika

vsega, kar je povezano z islamom, prepovedana. Tudi ?ole imajo ?e prve lo?ene plavalne

bazene za muslimanska dekleta. Ameri?ki ban?ni sistem se zaradi financiranja iz bogatih

dr?av postopoma islamizira. Delodajalci za?enjajo delovni ?as prilagajati muslimanskim

molitvam itn. Warner pravi, da tudi v Evropi ni dosti druga?e. V Veliki Britaniji vzporedno s

posvetno pravno dr?avo delujejo ?e tudi ?eriatska sodi??a. V Nem?iji imajo muslimani svoje

?eriatske patrulje. Kritikom islama grozijo z umori. Nara??a ?tevilo posilstev, pri ?emer je

posiljevanje nemuslimank skladno s ?eriatskim pravom. Ka?e se politika popu??anja

islamskim imamom, ki netijo nasilje do ?ensk. Zgovoren je tudi primer Sabatine James,

Avstrijke pakistanskega rodu, pisateljice in spreobrnjenke iz islama v kr??anstvo (Dru?ina,

Slovenski ?as, ?t. 17, IV/2016), zaradi ?esar je njena dru?ina izrekla nad njo fatvo, to je

obsodbo na smrt. Ko je ugotovila, da so jo bratje, o?e in bratranci za?eli iskati in zasledovali,

je zaprosila za policijsko za??ito in bila za dolga leta sprejeta v program za za??ito ?rtev.

Trenutno ?ivi v Nem?iji in deluje v organizacijah za pravice ?ensk. Pri tem pravi, �da ve? kot

tri tiso? deklic (prete?no muslimanskih, prip. avt.) na leto poi??e pomo? v svetovalnicah, ker

jih ?aka prisilna poroka. Toda to so le tiste, ki poi??ejo pomo?. ?e ?enske zberejo pogum, da

pobegnejo, po?ljejo za njimi razsodnike. ?e jih odkrijejo, lahko izbirajo samo med pokoritvijo

in smrtjo. To vzporedno pravo obstaja danes sredi Nem?ije�.

?eriatsko pravo in totalitarizmi

Kakorkoli obra?amo stvari, imamo pri islamu poleg religije opravka tudi s totalitarizmom, in

to s ?etrtim, na verski osnovi, po komunizmu, fa?izmu in nacizmu. S pripombo, da se islam pri

teptanju ?lovekovih pravic sklicuje na Koran in Mohameda, komunizem na Kapital in Marxa,

fa?izem na svoje mite in Mussolinija, nacizem pa na Mein Kampf in Hitlerja. In ?eriatsko

pravo je v pogledu spo?tovanja ?lovekovih pravic in svobo??in v marsi?em podobno pravu

drugih treh totalitarizmov, le da je zgrajeno na verski osnovi, ostali trije pa so bili zgrajeni na

rasisti?ni, socialni in drugi ideologiji. V jugoslovanskem primeru pri?ajo o tem tudi mnoge

dolo?be programa ZKJ, v katerih je med drugim pisalo, �da je razredno-politi?no bistvo

ljudske oblasti diktatura proletariata?,da sistem bur?oazne demokracije ni sprejemljiv?, da

je pogoje za svobodo vseh mogo?e ustvariti samo z odpravo svobode zatiralcev?,ter da so

svobo??ine in pravice ?loveka omejene z interesi socialisti?ne dru?be�. Da ne omenjam

posebej revolucionarnega prava z nekaznovanim zunajsodnim mno?i?nim pobijanjem

nasprotnikov komunizma, s prisilnimi razlastitvami premo?enja, s preganjanjem in

zapiranjem druga?e misle?ih ljudi, s kaznovanjem miselnih deliktov itn. Zato se nad ?eriatom

ne smemo pretirano zgra?ati, saj smo ?e nedavno tega tudi mi imeli njegovo razli?ico.

Koper, september 2019 Milan Gregori?